Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (2.376-2.400)



  1.      emocionálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik ◊ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjem emocionálno prisl.: biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje
  2.      emotíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na emocijo; čustven: človekov emotivni svet / emotivna vloga / emotivno doživljanje emocionalno emotívno prisl.: emotivno podana izpoved; emotivno spoznati kaj
  3.      empirístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na empiriste ali empirizem: empiristična filozofija / empiristično stališče
  4.      empírski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na empir: empirski slog / empirski stol; empirska obleka, palača, ura
  5.      emulzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emulzijo: emulzijska sposobnost emulgatorja / emulzijska plast na filmu; emulzijska stran filma stran filmskega traku, ki je prevlečena z emulzijo
  6.      èn  êna -o stil.štev., sam. êden [dǝn] ( é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrganaekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
  7.      êna...  in ena... prvi del zloženk (ē) za eno večji od vsote desetic, na katere se nanaša: enaindvajset, enainštirideset
  8.      enáčba  -e ž () mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov: nastaviti, rešiti enačbo; enačba z eno neznanko; leva, desna stran enačbe / algebrajska ali algebrska enačba v kateri so neznanke in znana števila povezana z znaki za seštevanje, odštevanje in množenje; diferencialna enačba v kateri nastopajo odvodi funkcije; kvadratna enačba z neznankami v drugi potenci; enačba prve stopnje ali linearna enačba z neznankami v prvi potenciastr. časovna enačba razlika med pravim in povprečnin sončnim časom; kem. enačba kvalitativni in kvantitativni prikaz reakcije s kemijskimi formulami in simboli
  9.      enajst...  ali enájst... in enajst... prvi del zloženk (á) nanašajoč se na število enajst: enajstletnica, enajstmetrovka
  10.      enajstíca  -e ž (í) 1. pog. številka enajst: napisal je desetico in enajstico 2. enajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi
  11.      enako...  prvi del zloženk nanašajoč se na enak: enakovreden, enakozložen; enakonočje, enakopravnost
  12.      enákosten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na enakost: enakostne plače / enakostna demokracija
  13.      éncijan  in enciján -a m (ẹ̑; ) 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijanabot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik // tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana
  14.      éncijanov  in encijánov -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na encijan: encijanov cvet; encijanova korenika / encijanova tinktura; encijanovo žganje
  15.      enciklopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek
  16.      enciklopedíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na enciklopedijo: enciklopedijski format knjige / enciklopedijski slovar / imeti enciklopedijsko znanje o čem
  17.      encimátski  -a -o prid. () nanašajoč se na encim: encimatske spremembe v živilu; encimatsko delovanje
  18.      encímski  -a -o prid. () nanašajoč se na encim: encimski vpliv; encimsko delovanje / encimska kemija
  19.      encistírati se  -am se dov. in nedov. () biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival
  20.      endogámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na endogamijo: endogamna plemena
  21.      endokrín  -a -o prid. () anat., v zvezi endokrina žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo, žleza z notranjim izločanjem
  22.      energétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu 2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet
  23.      energétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: iskanje novih energetskih virov; energetske potrebe; pomanjkanje električne energije zaradi premajhnih energetskih zmogljivosti / gradnja energetskih objektov; ustvarili so si močno industrijsko in energetsko bazo; energetska industrija / energetsko gospodarstvo 2. nanašajoč se na energetizem: nazori energetskih monistov
  24.      energíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na energijo: energijski izkoristek; energijski vir; energijska izguba / energijski reaktor / energijska vrednost hrane ♦ fiz. energijski zakon 2. redko energetski: energijsko gospodarstvo energíjsko prisl.: človek je energijsko odvisen od sonca
  25.      enharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava

   2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA