Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (144-168)



  1.      dvanajstíja  -e ž () zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi: dvanajstija je izrekla sodbo
  2.      dvanajstína  -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
  3.      dvanajstínka  -e ž () redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina: svojo dvanajstinko je že pri zapuščinski razpravi odstopil bratu
  4.      dvanajstínski  -a -o () pridevnik od dvanajstina: dvanajstinska delitev
  5.      dvanajstíški  -a -o prid. () mat. ki ima za osnovo število dvanajst: dvanajstiški sistem
  6.      dvánajstléten  in dvanájstléten -tna -o prid. (-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star dvanajst let: dvanajstletni deček 2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole
  7.      dvanájstnik  -a m (ā) anat. začetni del tankega črevesa: dobiti, imeti čir na dvanajstniku
  8.      dvanajstórica  -e ž (ọ̑) skupina dvanajstih oseb: od takratne dvanajstorice jih je ostala le še polovica; dvanajstorica vojakov
  9.      dvánajsttónski 1 in dvanájsttónski -a -o prid. (-ọ̑; á-ọ̑) težek dvanajst ton: dvanajsttonska železna konstrukcija // ki ima nosilnost dvanajst ton: dvanajsttonski kamion
  10.      dvánajsttónski 2 in dvanájsttónski -a -o prid. (-ọ̑; á-ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: dvanajsttonski sistem; dvanajsttonska glasba; komponirati v dvanajsttonski tehniki
  11.      dvánajstúren  in dvanájstúren -rna -o prid. (-; á-) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo
  12.      dvorána  -e ž () večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve: mladina je napolnila dvorano do zadnjega kotička; nastopili smo v zelo akustični dvorani; kinematografska, koncertna, plesna, razstavna, sejna, sodna, športna dvorana; steklena dvorana / kino dvorana kinodvorana / prišli smo v veliko dvorano ene najlepših kraških jam / ekspr. vsa dvorana mu je navdušeno ploskala vsi ljudje v dvorani / pog. dvorana je bila v celoti razprodana vse vstopnice // večji, zaprt prostor sploh: operacijska, secirna dvorana; šolska dvorana; tovarniška dvorana
  13.      emanácija  -e ž (á) 1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti // kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami ♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja 2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron
  14.      emanacíjski  -a -o () pridevnik od emanacija: emanacijski proces
  15.      esplanáda  -e ž () knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad: spomenik stoji na esplanadi pred mestno hišo
  16.      etanál  -a m () kem. aldehid ocetne kisline
  17.      evtanazíja  -e ž () med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo
  18.      fána  -e ž () nižje pog. zastava: sprevod s fanami in gasilsko godbo ∙ pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; pog., ekspr. nositi fano biti prvi, zlasti v slabem
  19.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov
  20.      fanariótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina
  21.      fanátičen  -čna -o prid. (á) poln fanatizma; zagrizen, prenapet: fanatičen pridigar; fanatičen pristaš stranke / fanatično sovraštvo fanátično prisl.: fanatično sovražiti; fanatično delaven; fanatično pobožna ženska
  22.      fanátičnost  -i ž (á) lastnost fanatičnega; zagrizenost, prenapetost: njegova fanatičnost mu je presedala / njihova vnema se stopnjuje že do fanatičnosti
  23.      fanátik  -a m (á) kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež: bil je fanatik; brezobziren, pravi fanatik; politični, verski fanatiki / ekspr., redko fanatik znanosti
  24.      fanatízem  -zma m () strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za ideale svobode
  25.      fanatizíranje  -a s () glagolnik od fanatizirati: fanatiziranje širokih množic

   19 44 69 94 119 144 169 194 219 244  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA