Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (12.926-12.950) 
- več... ali vèč... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na več: večcveten, večletnica, večsedežen ♪
- večéren -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah ∙ zastar. večerna stran jezera zahodna ♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus ♪
- večérniški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino: večerniški pisatelj / večerniška povest / večerniška morala ♪
- večína -e ž (í) večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati večino del / hiše so po večini lesene povečini; star. na izlet so šli z večine s kolesi zvečine, večinoma ∙ biti, ostati v večini biti, ostati v primerjavi z določenim bolj številen ♦ soc. kvalificirana večina glasov več kot dvotretjinska večina glasov; prim. povečini, zvečine ♪
- večínoma prisl. (ȋ) 1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko 2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma pele po spominu; prihajali so večinoma ob sobotah; večinoma je zamujala ♪
- večínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na večino: večinsko mnenje / večinski narod ♦ jur. volitve po večinskem sistemu sistemu, po katerem je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina volivcev ♪
- véčji -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ◊ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s
katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik ♪
- vèčmilijónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na več milijonov: večmilijonski narod / večmilijonsko mesto / večmilijonska škoda ♪
- véčnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
- vèčsméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na več smeri: večsmerni promet / večsmerno učinkovanje / publ. večsmerna osebnost ♪
- vèčstránski -a -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari ♪
- vèčtíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana ♪
- vèčvréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
- vèčvrédnosten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti ♪
- vèčvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪
- védečnost -i ž (ẹ́) star. vedoželjnost: njena vedečnost je znana / z veliko vedečnostjo poslušati / iz vedečnosti iti gledat iz radovednosti ♪
- vedênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vedênje: vedenjske raziskave / vedenjski odkloni ♦ ped. vedenjska motenost otrok vedênjsko prisl.: vedenjsko moten ♪
- védežen -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari: biti vedežen; vedežna ženska / imeti vedežni čut; v pravljicah piti vedežno pijačo ♪
- vedeževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki ♪
- vedeževálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki ♪
- védnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena ♪
- vedožêljnost -i ž (é) lastnost, značilnost vedoželjnega človeka: njegova vedoželjnost je znana; otroška vedoželjnost / ekspr. vedoželjnost ga je gnala naprej ♪
- vêdrn tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj ◊ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala ♪
- védski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba ♪
- vedúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina ♪
12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 
