Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (12.926-12.950)



  1.      več...  ali vèč... prvi del zloženk () nanašajoč se na več: večcveten, večletnica, večsedežen
  2.      večéren  -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urahzastar. večerna stran jezera zahodnarel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus
  3.      večérniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino: večerniški pisatelj / večerniška povest / večerniška morala
  4.      večína  -e ž (í) večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati večino del / hiše so po večini lesene povečini; star. na izlet so šli z večine s kolesi zvečine, večinoma ∙ biti, ostati v večini biti, ostati v primerjavi z določenim bolj številensoc. kvalificirana večina glasov več kot dvotretjinska večina glasov; prim. povečini, zvečine
  5.      večínoma  prisl. () 1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko 2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma pele po spominu; prihajali so večinoma ob sobotah; večinoma je zamujala
  6.      večínski  -a -o prid. () nanašajoč se na večino: večinsko mnenje / večinski narod ♦ jur. volitve po večinskem sistemu sistemu, po katerem je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina volivcev
  7.      véčji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremenitimat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik
  8.      vèčmilijónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na več milijonov: večmilijonski narod / večmilijonsko mesto / večmilijonska škoda
  9.      véčnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega
  10.      vèčsméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nanašajoč se na več smeri: večsmerni promet / večsmerno učinkovanje / publ. večsmerna osebnost
  11.      vèčstránski  -a -o prid. (-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari
  12.      vèčtíren  -rna -o prid. (-) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana
  13.      vèčvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura
  14.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti
  15.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati
  16.      védečnost  -i ž (ẹ́) star. vedoželjnost: njena vedečnost je znana / z veliko vedečnostjo poslušati / iz vedečnosti iti gledat iz radovednosti
  17.      vedênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vedênje: vedenjske raziskave / vedenjski odkloni ♦ ped. vedenjska motenost otrok vedênjsko prisl.: vedenjsko moten
  18.      védežen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari: biti vedežen; vedežna ženska / imeti vedežni čut; v pravljicah piti vedežno pijačo
  19.      vedeževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki
  20.      vedeževálski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki
  21.      védnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena
  22.      vedožêljnost  -i ž (é) lastnost, značilnost vedoželjnega človeka: njegova vedoželjnost je znana; otroška vedoželjnost / ekspr. vedoželjnost ga je gnala naprej
  23.      vêdrn  tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj ◊ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala
  24.      védski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba
  25.      vedúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina

   12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA