Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (12.794-12.818)


  1.      utŕdben  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na utrdbo: utrdbene naprave / renesančna utrdbena arhitektura / utrdbena dela utrjevalna dela ♪
  2.      utŕgati  -am stil. utŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitim potegom spraviti z drevesa, rastline: utrgati jabolko; utrgati list z veje / utrgal si je najlepši cvet // s sunkovitim potegom ločiti od tal: utrgati jurčka; utrgati rožo 2. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo, skupaj: utrgati nit, vrv; jermen se je utrgal / lestenec se je utrgal; pes se je utrgal z verige 3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: utrgali so mu od plače; utrgati večji znesek 4. ekspr. vzeti, odvzeti: utrgali so mu del zemljišča / šola mu utrga veliko časa; lahko si utrga čas za to; utrgati si spanec ● ekspr. utrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin utŕgati se 1. nenadoma ločiti se od celote, podlage: plaz se je utrgal; s strehe se je utrgal sneg / pobočje se je utrgalo 2. ekspr. nenadoma oditi, oddaljiti se: iz gruče se je utrgalo dekletce; od čete se je utrgalo nekaj jezdecev / pozno se je utrgal od vesele druščine odšel / v temi se je utrgala senca pojavila / iz grma se je utrgal zajec je stekel 3. ekspr. nenadoma postati viden, slišen: na nebu se je utrgal blisk; od nekod se je utrgal človeški glas; v dvorani se utrga ploskanje ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je utrgal film zelo; ekspr. sredi stavka se mu je utrgal glas nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. iz nje se je utrgal pretresljiv jok, krik pretresljivo je zajokala, zakričala; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje utŕgan -a -o: denar, utrgan od plače; utrgana roža ♪
  3.      utrínek  -nka m (ȋ) 1. zogleneli del stenja pri goreči sveči, petrolejki: odstranjevati utrinke; petrolejka, sveča gori z dolgim utrinkom 2. navadno manjši del goreče, žareče snovi: raketa se je razletela v nešteto utrinkov / veter je zanašal goreče utrinke na bližnje kozolce 3. navadno v zvezi zvezdni utrinek svetlobni pojav, ki nastane, ko iz vesolja prileti v ozračje majhno nebesno telo: meteor povzroči utrinek; opazovati, šteti zvezdne utrinke; teorija o zvezdnih utrinkih / gledali so, kako padajo utrinki meteorji; sijoči, bleščeči utrinki 4. ekspr., s prilastkom kratkotrajna pojavitev tega, kar izraža sobesedilo: to je bil zadnji utrinek njegove zavesti / utrinki jeze v očeh // kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: miselni utrinki; to delo je enkraten utrinek pesnikovega duha; iskrivi utrinki hudomušnosti / zapisal je pomembnejše utrinke s potovanja doživetja 5. ekspr. krajše, zlasti priložnostno glasbeno, pripovedno delo: glasbeni utrinki za klavir; rad prebira utrinke s počitnic ♪
  4.      utripálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na utripanje: utripalna svetilka / utripalno gibanje ♪
  5.      utripálnica  -e ž (ȃ) anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, arterija: krvavitve iz utripalnic; zožitev in zamašitev utripalnic / ledvična utripalnica ♪
  6.      utrípen  -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na utrip: utripna značilnost ◊ med. utripni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje z enim utripom ♪
  7.      utrjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na utrjevanje: utrjevalni material / utrjevalna dela na fronti / utrjevalne vaje utrjeválno prisl.: šport utrjevalno deluje na telo ♪
  8.      utrújenosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala ♪
  9.      utvára  -e ž (ȃ) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, je samo utvara; ekspr. predajati se utvaram / ekspr. živeti v utvari ∙ ekspr. ne delaj si utvar o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je ♪
  10.      uvajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uvajanje: uvajalni postopek / uvajalni seminar za nove delavce ♪
  11.      uvájati  -am nedov. (ā) 1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvajati novega delavca; začetnik naj se uvaja postopoma / uvajati koga v delo, politiko // seznanjati koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvajati koga v matematiko, računalništvo / ekspr. uvajati učence v svet atomov 2. seznanjati koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvajati koga v znane družine, klube / uvajati otroke v družbo 3. delati, da se kaj začne uporabljati: uvajati nove avtomobilske gume; uvajati mehanizacijo v kmetijstvo / uvajati dosežke raziskav v gospodarstvo / uvajati industrijski način gradnje; uvajati nove oblike delitve dohodkov / pisec razprave uvaja več novih izrazov jih začenja uporabljati; uvajati nove zamisli začenjati jih uresničevati 4. delati, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvajati nove davke, predpise; uvajati delovno obveznost; uvajati desetletno šolanje / uvajati carinske olajšave // delati, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvajati disciplino, red / uvajati nove letalske proge / publ. uvajati spremembe začenjati spreminjati // odločati, da se kaj začne: uvajati preiskave 5. delati, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: pisatelj v vsakem poglavju uvaja nove osebe / publ. uvajati v razpravo nove vidike 6. knjiž. delati uvod v kaj: predvajanje filmov je navadno uvajal urednik sam s kratko predstavitvijo / oddajo uvaja znana melodija ◊ kem. uvajati atome, atomske skupine v molekulo nadomeščati, zamenjavati jih; uvajati pline v tekočino napeljavati, voditi; lingv. veznik da uvaja odvisni stavek uvajajóč -a -e: uvajajoč novo metodo, so spregledali pomembno navodilo ♪
  12.      úvala  -e ž (ȗ) geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom: obdelana zemlja v uvalah ♪
  13.      uvaževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. upoštevati kaj, ozirati se na kaj: pri oceni uvaževati tudi vestnost / uvaževati prepoved, razmere 2. ceniti, spoštovati: uvažujem vas, ker ste nadarjen človek uvaževáje: sestaviti gledališki spored, uvaževaje vzgojni in zabavni namen gledališča uvažujóč -a -e: uvažujoče pisanje uvaževán -a -o: uvaževana rodbina; premalo uvaževana dejstva ♪
  14.      uvél  in uvèl -éla -o [eu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: uvela koža / ekspr.: uvel obraz; uvele prsi; suhe, uvele roke starca 2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzoba, uvela ženica 3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: uvela lepota ● ekspr. odgovarjati z uvelim glasom neizrazitim, medlim; iron. uvela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila uvélo prisl.: uvelo viseči listi; prim. uveniti ♪
  15.      uveljáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljaviti svoje mnenje; uveljaviti nove vrednote / uveljaviti višje cene / raba je uveljavila drugačno pisavo; nova metoda se je povsod uveljavila 2. narediti, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: to odkritje ga je uveljavilo v svetu / težko je uveljaviti nov izdelek na trgu 3. narediti, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda je spet uveljavila dolga krila 4. narediti, da se kaj kje uporablja: uveljaviti slovenščino v skupščini, vojski // narediti, da se kaj začne splošno uporabljati: to ime se ni moglo uveljaviti; uveljaviti novo poimenovanje za kaj / uveljavile so se še druge kovine 5. narediti, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljaviti odločitev, sklep; uveljaviti svojo voljo; uveljaviti zahtevo s silo / uveljaviti svojo oblast, pravico; uveljaviti s tožbo / uveljaviti invalidsko pokojnino / ker ni imel potrdila, popusta ni mogel uveljaviti ● ekspr. ker je pihalo, sonce ni moglo uveljaviti svoje moči ni bilo čutiti njegove toplote; publ. uveljaviti premoč na igrišču izkoristiti, izrabiti uveljáviti se 1. pridobiti si veljavo, ugled: uveljaviti se v družbi; uveljaviti se z odkritjem zdravila; politično, znanstveno se uveljaviti; uveljaviti se kot športnik / podjetje se je uveljavilo tudi v tujini 2. nav. ekspr. postati znan, pomemben: prireditev se je kmalu uveljavila; popevka se je hitro uveljavila postala znana, priljubljena / ta literarna smer se ni uveljavila uveljávljen -a -o: uveljavljena igralka; pravilo je splošno uveljavljeno ♪
  16.      uveljavítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na uveljavitev: uveljavitveni pogoji / uveljavitvena sla ♪
  17.      uveljávljati  -am nedov. (á) 1. delati, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljavljati svoje mnenje; uveljavljati nove vrednote / uveljavljati sodobne metode, umetniške smeri 2. delati, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: uveljavljati samoupravljanje / težko je uveljavljati nove izdelke na trgu 3. delati, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda uveljavlja pastelne barve / današnje življenje uveljavlja drugačne odnose 4. delati, da se kaj kje uporablja: uveljavljati slovenščino na vseh področjih // delati, da se kaj začne splošno uporabljati: uveljavljati nova poimenovanja; ta beseda se vse bolj uveljavlja / uveljavljati so se začele tudi druge kovine / vse bolj se uveljavlja nov način gradnje 5. delati, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljavljati odločitve, zahteve brez omahovanja / uveljavljati svojo oblast; uveljavljati pravico do pokojnine / uveljavljati načela v praksi ● knjiž. bela barva še bolj uveljavlja njene oblike poudarja; publ. število golov kaže, da so znali uveljavljati svojo premoč na igrišču izkoriščati, izrabljati; uveljavljati svoj vpliv vplivati ◊ jur. uveljavljati odškodninski zahtevek uveljávljati se 1. pridobivati si veljavo, ugled: uveljavljati se v športu, znanosti; uveljavljati se kot organizator, umetnik / tovarna se uveljavlja tudi v tujini; opera se vse bolj uveljavlja 2. nav. ekspr. postajati znan, pomemben: prireditev se hitro uveljavlja; nova glasbena smer se šele uveljavlja uveljavljajóč -a -e: uveljavljajoč svojo moč nad naravo, je človek začel ogrožati samega sebe; uveljavljajoči se glasbenik uveljávljan -a -o: strokovna načela so dosledno uveljavljana ♪
  18.      uvézati  in uvezáti uvéžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem pritrditi v kaj: uvezati deblo v sredo splava / uvezati ogredje 2. obrt. zalepljene, sešite dele spojiti s platnicami in hrbti: uvezati letnik revije / uvezati knjigo v platnice // z dodatno vezavo vključiti v kaj: uvezati zavihek na notranjo stran platnice uvézan -a -o: spredaj in zadaj sta uvezana dva lista kartonskega papirja; uvezane pole ♪
  19.      uvéžbati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. izuriti: uvežbati orkester; dobro, hitro se uvežbati / uvežbati športnika strenirati / uvežbati telo 2. izuriti se v čem, dobro se naučiti česa: uvežbati gibe, nastop, vožnjo / uvežbati himno, predstavo / uvežbati hitrost uvéžban -a -o: uvežban korak; skupina je uvežbana; prisl.: uvežbano se gibati ♪
  20.      uvóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvod: uvodni pogovori državnikov; uvoden in sklepen / uvodni govor, referat; uvodne teze; uvodna pojasnila / napisati knjigi uvodno besedo // ki določeno stvar začenja in je na prvem mestu: uvodni odstavek, prizor; uvodni takti skladbe; uvodna pesem zbirke / uvodni članek uvodnik; delo je izhajalo v Ljubljanskem zvonu kot uvodna povest / knjiž. uvodna jed predjed ♦ jur. uvodni zakon zakon, s katerim se uvede kak drug zakon ♪
  21.      uvòz  -ôza m (ȍ ó) 1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago ♦ ekon. intervencijski uvoz // količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev 2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti 3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo ♪
  22.      uvózen  -zna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvoz 1: uvozno blago / uvozno podjetje / uvozna luka / uvozne omejitve; uvozno dovoljenje / uvozna carina; uvozno-izvozna trgovina ♪
  23.      uvózen  in uvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na uvoz 2: zapeljati skozi uvozna vrata / uvozna cesta ♦ žel. uvozni signal signal, ki dovoljuje ali prepoveduje uvoz vlaka na postajo ♪
  24.      uvózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uvoznike: uvozniški posli / uvozniško podjetje ♪
  25.      úvula  -e ž (ȗ) anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: uvula je vneta ♪

   12.669 12.694 12.719 12.744 12.769 12.794 12.819 12.844 12.869 12.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA