Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (12.694-12.718)


  1.      uravnílovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na uravnilovko: uravnilovske težnje / uravnilovski družbeni sistem ♪
  2.      urbàn  -ána m (ȁ á) nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban ♪
  3.      urbán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. mesten, mestno urejen: tudi okolica mesta je že urbana; urbana naselja, središča / urbani prebivalci; industrijska družba postaja vse bolj urbana ♦ soc. urbana sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v mestnem okolju; vet. urbana steklina steklina pri živalih v naseljih, mestna steklina ♪
  4.      urbanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje ♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  5.      urbanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno: urbanizirati naselje, vas / urbanizirati družbo urbanizírati se postajati mesten, mestno urejen: okolica mesta se hitro urbanizira urbanizíran -a -o: urbanizirana družba; naselje je urbanizirano ♪
  6.      urbárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na urbar: urbarske dajatve / urbarski viri za zgodovino ♪
  7.      úrdu  -ja m (ȗ) uradni jezik Pakistana: govoriti urdu; urdu in hindi; neskl. pril.: urdu jezik ♪
  8.      urédben  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uredba 1: uredbeni del uradnega lista / uredbeni predpisi ♪
  9.      uredíti  -ím dov., urédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv ♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu // v zvezi z v narediti, da pride kaj v določen red tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: urediti besede v stavke, pesmi v zbirko / urediti ljudi v vrste; urediti se v kolone / urediti cvetje v šopek 2. narediti, da pride kaj v stanje a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urediti grobove; urediti zanemarjen park; urediti si lase, obleko; zgodaj je vstal, se uredil in odšel; elegantno se urediti / urediti sobo po lastnem okusu b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urediti zemljišče za gradnjo / urediti hudournik, da ne poplavlja / urediti dotekanje in odtekanje vode c) ki ustreza potrebam, predpisom: urediti uradne knjige, sezname 3. narediti, da nastane, kar izraža dopolnilo: v naši ulici so uredili novo trgovino; urediti si stanovanje na podstrešju / urediti nekdanji hlev v delavnico preurediti 4. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urediti poročilo, spis / urediti knjigo, revijo, zbornik / jezikovno, tehnično urediti 5. narediti, da pride kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urediti gospodarstvo, družbene razmere / urediti medsebojne odnose // z določitvijo pravil narediti, da pride kaj v določen red: urediti koledar; urediti pisavo, pravopis 6. narediti, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: urediti dostavo pošte, redno plačevanje stanarine / urediti s predpisom, z zakonom 7. ekspr. narediti, da postane kaj ločeno, jasno, sledeče si po določenem redu: urediti svoja čustva, misli; vtisov s potovanja si še nisem uredil 8. narediti, da pride kaj v stanje, kot se želi, mora biti: stvar, zadevo je treba urediti; urediti vse glede prenočišča, v zvezi s potovanjem / urediti medsebojne obveznosti, ekspr. račune; urediti spor, vprašanje rešiti, odpraviti / glede plačila uredi z blagajnikom; koliko sem dolžen? Bova že uredila bova že poravnala, boš že plačal / urediti formalnosti opraviti // narediti, kar je potrebno, da se lahko uresniči, kar izraža dopolnilo: uredi, da se bova lahko mirno pogovorila / urediti vse za beg, poroko uredíti se priti v stanje, skladno s pravili, zahtevami: razmere v državi, gospodarstvu so se uredile / njihovi medsebojni odnosi so se uredili // priti v stanje, kot se želi, mora biti: zadeva se je uredila / nesoglasja so se uredila; vprašanje njegove pokojnine se še ni uredilo ● vreme se je uredilo izboljšalo in ustalilo; ekspr. rad bi se uredil, pa ga razganja sla po življenju rad bi zaživel v skladu z družbenimi, moralnimi pravili; knjiž. v stari hiši sta se kar udobno uredila namestila urejèn -êna -o 1. deležnik od urediti: lepo urejen park; živeti v skromnih, a urejenih razmerah; ne skrbi, stvar je urejena; abecedno, časovno urejen; urbanistično urejen kraj ∙ vojaščino imam urejeno v zvezi z njo nimam obveznosti ♦ mat. urejena množica 2. ki se drži določenega reda, pravil: urejen človek; idejno, moralno urejen; prisl.: urejeno izgledati ♪
  10.      uredítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ureditev: ureditveno načelo / ureditvena dela / ureditveno območje naselja ♦ gozd. ureditveni načrt načrt za gospodarjenje z določenimi gozdovi v določenem času; urb. ureditveni načrt načrt, ki podrobneje določa ureditev, prenovo naselja ali dela naselja ♪
  11.      uredníkov  tudi urédnikov -a -o prid. (í; ẹ̑) nanašajoč se na urednika: urednikova soba / uvodni članek je urednikov; urednikovo delo ∙ ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen ♪
  12.      uredníški  tudi urédniški -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) nanašajoč se na urednike: uredniško delo / uredniški kolektiv; glavni uredniški odbor / uredniška soba ♪
  13.      uréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da prihaja kaj v določen red: urejati gradivo, znamke; urejati po abecedi, času nastanka / urejati knjižnico, zbirko / urejati razmetane stole // v zvezi z v delati, da prihaja kaj v določen red tako, da nastaja, kar izraža dopolnilo: urejati pesmi v zbirko / urejati ljudi, vozove v vrsto; urejati se v kroge, vrste / urejati rože v šopke 2. delati, da prihaja kaj v stanje a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urejati grobove, parke; urejati si nohte, obleko, pričesko; urejati se pred ogledalom / urejati stanovanje po lastnem okusu b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urejati dimnik, motor; urejati si posteljo / komunalno urejati zemljišče / urejati hudournike c) ki ustreza potrebam, predpisom: urejati poslovne knjige, račune 3. delati, da nastaja, kar izraža dopolnilo: na podstrešju urejajo stanovanje; urejati si novo delavnico 4. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urejati članke, rokopis / urejati časopis, radijsko oddajo, knjižno zbirko / jezikovno, tehnično urejati 5. delati, da prihaja kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urejati gospodarstvo, politične razmere / urejati medsebojne odnose 6. delati, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: miličnik, semafor ureja promet / cene ureja država, trg / urejati s predpisi, z zakoni 7. delati, da prihaja kaj v stanje, kot se želi, mora biti: urejati vsakdanje stvari, uradne zadeve; vse v zvezi s počitnicami nam ureja turistična agencija / ta referent mi ureja pokojnino / urejati kaj na sodišču; urejati po mirni, uradni poti / uspešno urejati probleme, spore, težave reševati, odpravljati ● delo, življenje si urejam sam sam odločam, kakšno bo moje delo, življenje uréjati se prihajati v stanje, skladno s pravili, zahtevami: odnosi med državama se urejajo; razmere v podjetju se urejajo urejajóč -a -e: urejajoča moč; urejajoča načela uréjan -a -o: dobro urejana revija ♪
  14.      urejeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na urejevanje: urejevalna načela / končati urejevalna dela ♪
  15.      urémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na uremijo: bolnik je uremičen; uremična žival / uremični znaki ♪
  16.      úren 1 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uro: urni mehanizem; urna verižica / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni; urni stolp stolp z uro; urni žepek telovnika žepek za žepno uro / urna zmogljivost stroja zmogljivost stroja na uro ◊ ekon. urna postavka; rel. urna maša maša za odvrnitev hude ure; teh. urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje posodic; voj. urni vžigalnik vžigalnik, ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom ♪
  17.      uresničeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti ♪
  18.      uresničeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost: uresničevati načrte, zamisli; ekspr. njihove sanje so se začele uresničevati / človek uresničuje svoje bistvo z dejanji, odločitvami // izpolnjevati: uresničevati grožnje, obljube; te besede se že uresničujejo // uveljavljati: uresničevati svoje pravice, zahteve // knjiž. ustvarjati: uresničevati pravično družbo 2. knjiž. delati, da določeno bistvo, zmožnost koga postaja zaznavna, zgodovinska resničnost: uresničevati samega sebe; uresničevati se v dejanjih, z dejanji; uresničevati se kot Slovenec, voditelj / delo se uresničuje v izdelku postaja zaznavno, predmetno obstoječe uresničujóč -a -e: uresničujoč ta načrt, so morali rešiti več problemov; uresničujoči se človek uresničeván -a -o: predpis je dosledno uresničevan; uresničevana zamisel ♪
  19.      uretán  -a m (ȃ) kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji: zdraviti levkemijo z uretanom / gasiti s peno uretana ♪
  20.      uréter  -tra m (ẹ̄) anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod: vnetje uretra ♪
  21.      urétra  -e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica ♪
  22.      urèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od urezati: urez z nožem, s škarjami 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: urez se celi; imeti ureze na vratu; globok, nevaren urez ♪
  23.      urézati  uréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri rezanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, pa bi ga urezal; urezati v prst; pazi, da se ne urežeš; urezati se z nožem; do krvi se urezati 2. z rezanjem dobiti, priti do česa: urezati šibo v grmu / urezati (si) palico // star. odrezati: urezati kos kruha; urezati si mesa 3. z rezanjem izoblikovati kaj a) glede na mero, obliko: urezati šipo / urezati gosje pero za pisanje / urezati desko / urezati zibelko iz lipovine b) navadno po kroju: urezati čevlje, hlače / iz istega kosa urezati pas, žep / urezati blago 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: urezati koga čez hrbet; urezati s palico / urezati s pestjo po mizi / spet je urezala strela 5. ekspr. povzročiti rezko, močno bolečino: beseda jo je urezala; brezoseb. ne vzdiguj, da te spet ne ureže v hrbtu // povzročiti rezek občutek pri pitju: pijača je močna, zato pošteno ureže po grlu / mošt že ureže je že postal rezen, rezkega okusa 6. ekspr. nenadoma zveneče, močno a) zaigrati (na glasbilo): godba ureže koračnico, polko / pred vrati je urezala harmonika b) zapeti: urezati borbeno pesem 7. ekspr. začeti rezko, močno streljati: urezati s strojnico po napadalcih 8. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: urezati jo proti domu ● ekspr. spet je urezala burja močno zapihala; ekspr. urezati prvo brazdo izorati; ekspr. urezati ravnodušen, sladek obraz z mimiko na obrazu izraziti ravnodušnost, pretirano prijaznost urézati se pog. zmotiti se: urezati se pri ocenitvi razdalje; urezati se v računu / ekspr. hudo, pošteno se je urezal urézan -a -o: kratek, lepo urezan nos; vsi ljudje niso urezani po istem modelu; po modi urezana obleka ∙ ekspr. iz hudičevega, pasjega repa urezan človek zelo hudoben; pog., ekspr. ni neumen, pač pa po svoje urezan svojevrsten, čudaški; ekspr. ona je kakor urezana zanj ustvarjena zanj ♪
  24.      urézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na urez: urezna globina ♦ med. urezna rana rana, povzročena z ostrim predmetom, rezilom ♪
  25.      ureznína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: ureznina se je ognojila; globoka ureznina ♪

   12.569 12.594 12.619 12.644 12.669 12.694 12.719 12.744 12.769 12.794  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA