Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (11.944-11.968)


  1.      taoístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na taoiste ali taoizem: oblačilo taoističnega duhovnika; taoistična miselnost ♪
  2.      tapecírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblagati z mehko podlogo, blaziniti: tapecirati stole 2. oblagati s tapetami: tapecirati sobo; tapecirati steno tapecíran -a -o: tapeciran sedež; tapecirana vrata / tapecirano pohištvo oblazinjeno pohištvo ♪
  3.      tapéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tapeto: tapetni vzorci / tapetni zvitek / tapetni papir; tapetno blago; tapetno lepilo ♪
  4.      tapetírati  -am nedov. in dov. (ȋ) oblagati s tapetami; tapecirati: tapetirati steno tapetíran -a -o: tapetirana soba ♪
  5.      tapétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tapetnike ali tapetništvo: tapetniški izdelki / tapetniški žebelj; tapetniška šivanka; tapetniško blago, usnje / tapetniški tehnik ♪
  6.      tapiseríja  -e ž (ȋ) ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij // ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava jugoslovanske tapiserije ♪
  7.      tapisóm  -a m (ọ̑) obloga iz plasti sintetičnih vlaken, ki so z iglanjem pritrjene na podlago, iglana talna obloga: polagati tapisom; pokriti tla s tapisomom; svetel tapisom; tapete in tapisom ♪
  8.      tárča  -e ž (ȃ) 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov ♪
  9.      tarífa  -e ž (ȋ) 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa ♦ ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja ♪
  10.      tarífen  -fna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tarifo: tarifni predpis; tarifna postavka ♦ jur. tarifni pravilnik do 1961 pravilnik, ki vsebuje osnove za določanje osebnega dohodka delavca v gospodarskih organizacijah ♪
  11.      tartán  -a m (ȃ) šport. umetna masa za prekrivanje atletskih stez, zaletišč: polaganje tartana ♪
  12.      táščin  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na taščo: taščin odnos do snahe ● poljud. taščin jezik sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, strok. sansevierija ♪
  13.      tatárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum; gastr. tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo ♪
  14.      tatínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tatove ali tatinstvo: tatinska dejavnost / tatinski namen / tatinske oči / tatinska previdnost // ki krade: ima tatinskega soseda; zašel je v tatinsko družbo / ekspr. tatinska lisica, sraka / kot psovka: tat tatinski; seme tatinsko tatínsko prisl.: tatinsko se plaziti v hišo; tatinsko pohlepne oči ♪
  15.      tátrman  -a m (ā) nar. 1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman 2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom ♪
  16.      tatvína  -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina ♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom ♪
  17.      tavtolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tavtologijo: tavtološka izjava / tavtološka zveza tavtolóško prisl.: tavtološko izrečen stavek ♪
  18.      teatrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. značilen za gledališče, igranje, gledališki: teatralni vidik dramskega dela; teatralen in literaren / teatralni rekviziti 2. ekspr. narejen, izumetničen in preračunan na učinek: teatralna kretnja; teatralno vedenje teatrálno prisl.: teatralno govoriti; teatralno razigrana uprizoritev ♪
  19.      teatrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teatrologe ali teatrologijo: teatrološka dela / teatrološke zakonitosti ♪
  20.      tečájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tečaj: tečajna vrata / knjiž., redko tečajni led polarni led / tečajna lista; tečajna razlika sprememba vrednosti deviznega dolga ali terjatve, izražene v domači valuti, zaradi spremenjenega deviznega tečaja ◊ šol. višji tečajni izpit nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli ♪
  21.      têči  têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é) 1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo // premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici 2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr., redko ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika // neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se // neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče 3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi 4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje 5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče 6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno 7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice 8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati // gojiti tek, ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati // nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo 9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino ● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva ◊ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov tekóč -a -e: tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto ∙ tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta ♦ ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti ♪
  22.      tédenski  -a -o [dǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teden: tedenski izkupiček, zaslužek / število tedenskih ur za učni predmet / dnevni in tedenski počitek / tedenska priloga časopisa ♦ zgod. tedenski vinar davščina za obrambo proti Turkom tédensko prisl.: tedensko sestavljati poročila; izhajati dvakrat tedensko ♪
  23.      teenager  in tinejdžer -ja [tínéjdžer] m (ȋ-ẹ̑) publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let star fant; najstnik: zabave teenagerjev; oblačila za teenagerje ♪
  24.      teenagerski  in tinejdžerski -a -o [tínéjdžer-] prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na najstnike; najstniški: teenagerska skupina / teenagersko vedenje ♪
  25.      teflónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teflon: teflonska prevleka / teflonska posoda ♪

   11.819 11.844 11.869 11.894 11.919 11.944 11.969 11.994 12.019 12.044  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA