Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (11.444-11.468)


  1.      stóa  -e ž (ọ̑) 1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi 2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe ♪
  2.      stóičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren ♪
  3.      stóiški  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na stoike: izpovedovati stoiške nazore / stoiška filozofija ♪
  4.      stójen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na stanje2: stojna trdnost drevja / stojna točka ∙ knjiž. teža ga dela zelo stojnega stabilnega ♦ fiz. stojno valovanje stoječe valovanje; teh. stojni vijak trajno uvit stebelni vijak stójno prisl.: stojno vzvalovani zrak ♦ šport. razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
  5.      stojíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stojišče: stojiščna točka / stojiščni klin klin, ki se zabije na stojišču ♪
  6.      stójniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stojnico: stojniški prostor / stojniško blago ♪
  7.      stóléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje ♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453 ♪
  8.      stólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolnični zvonik / stolnični organist ♪
  9.      stólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola ♪
  10.      stôlpen  -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi ♪
  11.      stomatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stomatologe ali stomatologijo: stomatološke raziskave / višja stomatološka šola / stomatološka klinika ♪
  12.      stómilijónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na sto milijonov: stomilijonsko prebivalstvo / filmu grozi stomilijonska izguba ♪
  13.      stopálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice ♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala ♪
  14.      stopálnica  -e ž (ȃ) 1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico 2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije ♪
  15.      stópati 2 -am nedov. (ọ̄) s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: stopati proso stópan -a -o: stopana ajda; slabo stopano proso ♪
  16.      stopínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopinjo: stopinjska lestvica / stopinjsko merjenje ♦ geogr. stopinjska mreža mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli ♪
  17.      stopníčast  -a -o prid. (í) podoben stopnicam: stopničast breg; stopničast prizidek; stopničasta piramida; stopničaste terase / stopničasta oblika ◊ strojn. stopničasta jermenica jermenica z več platišči različnih premerov; šport. stopničasti korak vzpenjanje smučarja bočno v breg s prestavljanjem smuči drugo za drugo stopníčasto prisl.: vinogradi se stopničasto spuščajo; dvorana s stopničasto se dvigajočimi sedeži; stopničasto ostrižena glava ♪
  18.      stopníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnico: stopnični rob / stal je pri stebru stopnične ograje / stopnični presledek podest ♪
  19.      stopníščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnišče: stopniščni ovinek; stopniščna ograja / stopniščni zidovi; stopniščno okno; stopniščna vrata ♦ arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest; stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo ♪
  20.      stopníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnice: stopniški držaj; stopniška ograja; kamnite stopniške plošče / stopniška preproga / stopniško okno ◊ rel. stopniški spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem ♪
  21.      stopnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopnjevanje: stopnjevalno razlikovanje, razmerje / stopnjevalna davčna lestvica; stopnjevalna zgradba drame / stopnjevalne oblike pridevnika ♪
  22.      storílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na storilnost: povprečno storilen delavec / storilna sposobnost ♪
  23.      storílnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na storilnost: storilnostna krivulja pada / storilnostna vnema ♪
  24.      storíti  -ím dov., stóril (ȋ í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno, nalašč, naskrivaj, nehote storiti kaj / storiti kaj dobrega, hudega; storiti napako, prekršek / samo pritožuje se, stori pa ničesar / prav je storil, da je prišel ♦ jur. storiti kaznivo dejanje // z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela; narediti: vsega tega ne more sama storiti; dobro, natančno, slabo storiti / storil sem samo svojo dolžnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; narediti: storiti korak naprej / storiti sklep skleniti / storiti komu uslugo 2. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; narediti: kaj ti je storil, da si jezen; otrok ji je nekaj storil 3. star. dati čemu, komu kako lastnost, značilnost; narediti: ta pogovor me je storil žalostnega; bogastvo ga je storilo prevzetnega / storiti komu skrbi, veselje, žalost 4. nar. roditi, skotiti: krava je storila 5. nar. obroditi: pšenica letos ni storila; trta je lepo storila ● storiti konec ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju povzroči smrt; star. od vsega hudega je storil konec umrl; star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; ekspr. storil je potrebne korake ukrenil vse potrebno; ekspr. storiti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; evfem. storiti ženski silo posiliti jo; star. storiti nesrečno smrt nesrečno umreti; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri storíti se 1. star. nastati, pojaviti se: storila se je gosta megla / storil se je dan zdanilo se je; storila se je noč, tema 2. zastar. zgoditi se, pripetiti se: kaj se je storilo pri vas, da jokate ● črna tema se mu je storila pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen storjèn -êna -o: to je bilo storjeno po njegovi volji; v času storjenega dejanja je bil pijan; povrniti storjeno škodo; pravkar storjeno jagnje ∙ ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: storjenega ni mogoče popraviti ♪
  25.      storítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na storitev: organizirati storitvene dejavnosti; storitvene obrti / storitvene delavnice ♪

   11.319 11.344 11.369 11.394 11.419 11.444 11.469 11.494 11.519 11.544  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA