Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (11.426-11.450)
- stílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe ◊ lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
- stilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik ♪
- stilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo; stilizirati ptiče, rastline // delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost 2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati; premišljeno stilizira svoje stavke stilizíran -a -o: stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra ♪
- stílnokrítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec ♪
- stimulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stimulacijo: stimulacijski dodatek / stimulacijska sredstva ♪
- stímulans -a m (ȋ) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: pohvala je bila zanj močen stimulans; materialni, moralni stimulans 2. med. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma, spodbudilo: dati bolniku stimulans / stimulans za srce ♪
- stimulánt -a m (ā) knjiž. 1. spodbuda, pobuda: ostra kritika zanj ni bila najboljši stimulant // spodbujevalec, pobudnik: ocenjevalec in stimulant otroške knjige 2. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati stimulante; kontrola mamil in stimulantov ♪
- stimulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja; stimulativni ukrepi; take cene niso stimulativne ♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans stimulatívno prisl.: kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela ♪
- stimulírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni ♪
- stiskálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici ♪
- stiskálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) redko tlačilka: napolniti stiskalko z mazivom / ročna stiskalka; zračna stiskalka; stiskalka za olje ◊ anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; zapiralka ♪
- stiskáštvo -a s (ȃ) slabš. pretirana varčnost, skopost: omiliti je skušala gospodarjevo stiskaštvo ♪
- stískati 2 -am dov. (í) končati tiskanje: stiskati knjigo; pravkar so stiskali novo izdajo romana stískan -a -o: knjiga zaradi tehničnih ovir ni bila pravočasno stiskana ♪
- stiskávost -i ž (á) slabš. pretirana varčnost, skopost: ni jim ugajala njegova stiskavost ♪
- stísnjenost -i ž (ȋ) 1. značilnost, stanje stisnjenega: stisnjenost pesti / občutek stisnjenosti utesnjenosti / ekspr. motila jih je njihova stisnjenost pretirana varčnost, skopost 2. ekspr. ozkost, omejenost: malomeščanska stisnjenost; stisnjenost podeželskega sveta ♪
- stíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Stično: stiška opatija ♦ lit. stiški rokopis in Stiški rokopis več zapisov v slovenskem jeziku v latinsko pisani rokopisni knjigi iz prve polovice 15. stoletja ♪
- stó stôtih štev. (ọ̑ ó) 1. izraža število sto [100] a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav // neskl. izraža številko sto: stanuje na Titovi 100; pet ulomljeno s sto 2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav /
preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo, močno ◊ ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180° ♪
- sto... ali stó... in sto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število sto: stodinarski, stoglav, stokraten, stoletje, stoletnik ♪
- stóa -e ž (ọ̑) 1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi 2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe ♪
- stóičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren ♪
- stóiški -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na stoike: izpovedovati stoiške nazore / stoiška filozofija ♪
- stójen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na stanje2: stojna trdnost drevja / stojna točka ∙ knjiž. teža ga dela zelo stojnega stabilnega ♦ fiz. stojno valovanje stoječe valovanje; teh. stojni vijak trajno uvit stebelni vijak stójno prisl.: stojno vzvalovani zrak ♦ šport. razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
- stojíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stojišče: stojiščna točka / stojiščni klin klin, ki se zabije na stojišču ♪
- stójniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stojnico: stojniški prostor / stojniško blago ♪
- stóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje ♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453 ♪
11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526