Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (11.119-11.143)


  1.      soséskin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosesko: soseskina ureditev / soseskini gozdovi / to zemljišče je soseskina last ♪
  2.      soséški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosesko: soseške hiše / soseški pastir ♪
  3.      sòstanoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju ♪
  4.      sosvèt  -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
  5.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  6.      sòupoštévati  -am nedov. in dov. (ȍ-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela ♪
  7.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri ♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova ♪
  8.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani ♪
  9.      sóvdan  tudi sóldan -ána [u̯d] m (ọ̄ ā) nar. zahodno lapornata, flišna zemlja: prekopavati sovdan; trta dobro uspeva v sovdanu / podboji in okenski okviri iz sovdana laporja, fliša ♪
  10.      sovhózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sovhoz: sovhozna polja / sovhozni delavci ♪
  11.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti ∙ publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni ♪
  12.      sovjétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza // nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi ♪
  13.      sôvji  -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči ♪
  14.      sòvozáč  -a m (ȍ-á) 1. kdor se skupaj z voznikom pelje na motorju: motorist in sovozač sta bila pri nesreči huje poškodovana 2. žarg., šport. kdor pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji; sovoznik: dirke se je udeležil kot sovozač ♪
  15.      sóvra  -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza ♪
  16.      sovrážen  -žna -o prid. (ā) 1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek; sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda // ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen 2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek; postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi 3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke; sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini 4. ekspr. grozeč, nevaren: sovražni oblaki; sovražno šumenje narasle reke ● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodno sovrážno prisl.: sovražno gledati; biti sovražno razpoložen ♪
  17.      sovrážnikov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sovražnika: uganiti sovražnikov namen / sovražnikovi vojaki; sovražnikova letala ♦ voj. sovražnikova predhodnica ♪
  18.      sòvzròk  -óka m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) vzrok v razmerju do drugega vzroka česa: pomanjkljiva prehrana v nosečnosti je lahko sovzrok za razvojne napake dojenčka ♪
  19.      sòzemlján  in sòzemljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana ♪
  20.      sožálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni ♪
  21.      spajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje; spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta ♪
  22.      spájanje  -a s (ā) glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem ◊ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič ♪
  23.      spáka  -e ž (ā) 1. spačene, nenaravne poteze obraza: kaj pomeni ta spaka / delati spake / prijazen nasmeh se je umaknil strašni spaki; ustnice je potegnil v režečo spako; spaka začudenja na obrazu izraz // ekspr. spačen, nenaraven obraz: pogled na njegovo spako se ji upira 2. spačena, nenaravna prikazen: od vseh strani so se ji režale spake; zagledal je čudne spake; režiser je spremenil ljudi v odurne spake; iz lesa izrezljana spaka / ekspr. s tako spako ni mogoče živeti / kot psovka: poberi se, spaka; ti spaka ti; spaka peklenska 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: ta spaka hoče vse vedeti; staro hišo so porušili in sezidali tole spako; to ni avtomobil, to je spaka 4. redko spaček: roditi spako; tele je bilo spaka z dvema glavama 5. nav. ekspr. izmaličena, spačena podoba česa: slovensko ime so spremenili v grdo spako; jezikovne, slogovne spake / človeška plemenitost se je spremenila v spako / duševna, moralna spaka ● otroci so mu kazali spake so se mu spakovali; redko natakniti si spako na obraz masko, krinko; ekspr. masker mu je tako spremenil spako, da ga ni nihče spoznal obraz; star. žejen je kot spaka zelo ♪
  24.      spakedráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja ● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo spakedrán -a -o: govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda ♪
  25.      spálčiti  -im [u̯č] dov. (á ȃ) zastar. narediti, sestaviti, navadno slabo: spalčiti skrinjico / spalčiti obtožbo; tako zanič romana še ni nihče spalčil ♪

   10.994 11.019 11.044 11.069 11.094 11.119 11.144 11.169 11.194 11.219  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA