Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (11.019-11.043) 
- sociálnoskŕbstven -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na socialno skrbstvo: socialnoskrbstveno delo / socialnoskrbstveni občinski organ ♪
- sociálnovárstven -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja ♪
- sociálnovzgójen -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v povezavi s čim socialnim: socialnovzgojne ustanove / socialnovzgojna stran literature ♪
- sociálnozdrávstven -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na zdravstvo v povezavi s čim socialnim: socialnozdravstveni problemi / socialnozdravstvena ustanova ♪
- sociálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest ♪
- socio... ali sócio... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na odnos s kom drugim, z družbo: sociolingvistika, sociologija ♪
- sóciolingvístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na sociolingvistiko: pri raziskovanju besedišča upoštevati sociolingvistične vidike / sociolingvistična študija ♪
- sociologístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sociologizem: sociologistične težnje v literarnozgodovinski razdelitvi / sociologistično pojmovanje človekove osebnosti ♪
- sociolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪
- sociométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sociometrijo: sociometrične metode / sociometrične raziskave ♪
- sòcrealístičen -čna -o prid. (ȍ-í) publ. nanašajoč se na socialistični realizem: socrealistični romani; socrealistične slike / socrealistični optimizem ♪
- sočíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sočivje: sočivne konzerve / sočivne rastline ∙ zastar. sočivni vrt zelenjavni vrt ♪
- sóda -e ž (ọ̑) 1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda // poljud., navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil 2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda ◊ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid ♪
- sodárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sodarje ali sodarstvo: sodarski izdelki / sodarski mojster, pomočnik / sodarski les; sodarsko orodje ♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; obrt. sodarski sveder sveder za vrtanje čepnih lukenj ♪
- sôdba -e ž (ó) 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti // besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo 2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo 3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje // kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom // miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe;
izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen 4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe // stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna ● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti
pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu ◊ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; jur. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
- sôdben -a -o prid. (ȏ) jur. nanašajoč se na sodbo: sodbeni razlogi / sodbeni izrek izrek sodbe ♪
- sodeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju ♪
- sóden -dna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence ● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je ◊ jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se
sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo sódno prisl.: sodno preklicati; sodno overovljen podpis ♪
- sòdeželàn in sòdeželán tudi sòdeželján tudi sòdeželjàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine: odnos Avstrijcev do slovenskih sodeželanov na Koroškem / knjiž. Trubarjev sodeželan Levstik rojak ♪
- sodíšče -a s (í) organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / brigadno, partizansko, revolucionarno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu // sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče // poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči ● pog. dati koga sodišču
obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi ◊ jur. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; samoupravna sodišča ki se ustanovijo s samoupravnim aktom; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; sodišče združenega dela družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne
zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi ♪
- sódnica -e ž (ọ̄) zastar. sodna dvorana, soba: v sodnici se je trlo ljudi / ker se nista mogla sporazumeti, sta odšla v sodnico na sodišče ♪
- sodníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodnijo: nočem imeti sodnijskih opravkov / sodnijski uslužbenec / sodnijsko poslopje // knjiž. soden: sodnijski stroški / sodnijska obravnava ♪
- sodník -a m (í) 1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške 2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj 3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika ● on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh
letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik ◊ jur. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec
sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana ♪
- sodníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina ♪
- sodníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodnike: a) sodniški poklic; opravljati sodniške posle / sodniški izpit / sodniška obleka v nekaterih deželah službeno oblačilo sodnikov / imeti sodniško oblast sodno oblast b) sodniški zbor je tekmovalca diskvalificiral / sodniški stolp ob smučarski skakalnici ♦ šport. sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo žoga, ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem ♪
10.894 10.919 10.944 10.969 10.994 11.019 11.044 11.069 11.094 11.119 
