Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (10.919-10.943)
- sljúden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina ♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
- slogóven tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv ♪
- slôjast -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč ♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja ♪
- slôjen in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev ♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah ♪
- slòn slôna m (ȍ ó) 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon ∙ pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl ♪
- slônji -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na slone: slonja ušesa / slonji mladič / slonja čreda / ekspr. njegova slonja hoja nerodna, okorna ♪
- slônov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklov ∙ ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♪
- slôpen -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na slop: slopna širina ♦ arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope ♪
- slovanofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slovanofile: slovanofilski pesnik / slovanofilske ideje ♪
- slovánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Slovane: slovanski jeziki, narodi; slovanska književnost; slovanska pradomovina / slovanska čustvenost; slovansko gostoljubje / slovansko bogoslužje bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♦ lit. slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor; rel. slovanska apostola Ciril in Metod; šah. slovanska obramba otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta; zgod. slovanska desetina cerkvena desetina, za tretjino manjša od navadne cerkvene desetine, ki so jo Slovani dajali od začetka pokristjanjevanja do 11. stoletja slovánsko prisl.: slovansko gostoljubna hiša ♪
- slovaropísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slovaropisje: slovaropisna pravila / slovaropisna tradicija ♪
- slovárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na slovar: upoštevati slovarsko gradivo / biti v skladu s slovarskimi načeli / slovarski del pravopisa ♪
- slováški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Slovake ali Slovaško: slovaški jezik; slovaška književnost / slovaški ljudski plesi ♪
- slovenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom ♪
- slovénještájerski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) star. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: slovenještajerski kraji ♪
- slovénski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo: prevesti v slovenski jezik; slovenska književnost / slovenski film; slovensko berilo za šesti razred; slovensko-nemški slovar / dela slovenskih impresionistov; slovenski narod; slovensko delavstvo / slovenska narodna zavest / slovenska dežela; slovenska Koroška / izobesiti slovensko zastavo / Slovenske gorice; Slovenska matica; od 1905 do 1929 Slovenska ljudska stranka ∙ ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; hoditi v slovenske šole v šole s slovenskim učnim jezikom ♦ um. (slovenska) moderna moderna, kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič; vet. slovensko govedo govedo rumenkasto bele barve; marijadvorsko govedo slovénsko prisl.: govoriti (po) slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski slovénski -a -o sam.: rad bi bral kaj slovenskega; žarg. ta teden bomo
pisali slovensko slovensko šolsko nalogo ♪
- slovénskoštájerski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodnostni boji v slovenskoštajerskih mestih ♪
- slovésen -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo ♦ rel. slovesna maša // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk slovésno prisl.: držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti,
obljubiti; dan republike so slovesno proslavljali ♪
- slóvničarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovničarje: slovničarsko delo / ekspr. slovničarsko dlakocepstvo ♪
- slóvničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovnico: slovnična pravila / popraviti slovnične in stilistične napake ♦ lingv. slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose; slovnični spol značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej; slovnična analiza stavčna analiza; spol, število, vid in druge slovnične kategorije slóvnično prisl.: ta stavek slovnično ni pravilen ♪
- slóvstven -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovstvo: novejši slovstveni tokovi / slovstveni krožek; slovstvena priloga časopisa / slovstveni kritik; slovstvena zgodovina slóvstveno prisl.: slovstveno delovati; slovstveno razgledani ljudje ♪
- slučájnosten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na slučajnost: tako dolg pesnikov ustvarjalni premor gotovo ni bil slučajnosten / slučajnostni vzorec ♪
- slúh -a m (ȗ) čut za zaznavanje zvočnih dražljajev: sluh mu je hitro pešal; tako visokega zvoka s sluhom ne zaznamo; imeti dober, oster sluh; okvare, poškodbe sluha; sluh, vid in drugi čuti / napenjal je sluh, da bi slišal ušesa ● zastar. razširiti sluh o zaroti govorice; izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu; zastar. biti na sluhu biti znan, sloveti po čem; knjiž. zgodba je napisana s tankim umetniškim sluhom čutom ♪
- slúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na sluh: slušni dražljaj; slušne okvare; slušne zaznave; slušna in govorna prizadetost / slušni živec / slušni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši / slušna igra radijska igra ♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; med. slušni aparat majhna elektronska naprava, ki naglušnim okrepi zvočne dražljaje; psiht. slušna halucinacija slúšno prisl.: slušno prizadet otrok ♪
- slútenjski -a -o [tǝn] prid. (ū) nanašajoč se na slutnjo: slutenjsko dojemanje; imeti slutenjske sposobnosti / Cankarjev slutenjski svet slútenjsko prisl.: pesnik je slutenjsko, skoraj preroško govoril o prihodnosti svojega naroda; slikar je bistvo portretiranca občutil slutenjsko intuitivno ♪
10.794 10.819 10.844 10.869 10.894 10.919 10.944 10.969 10.994 11.019