Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (10.669-10.693)



  1.      silikáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na silikat: silikatne kamnine, rude / silikatno steklo steklo iz različnih silikatov
  2.      silikónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na silikon: silikonska prevleka / silikonski kavčuk; silikonske smole; silikonsko olje
  3.      silikózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na silikozo: silikozni bolnik / silikozno obolenje
  4.      silírati  -am nedov. in dov. () agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu: silirati deteljo, koruzo / silirati krmo silíran -a -o: silirana detelja
  5.      silogístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na silogizem: silogistična oblika / silogistično dokazovanje, sklepanje
  6.      sílosen  -sna -o prid. () nanašajoč se na silos: silosne naprave; silosne stene / silosna jama
  7.      silúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na silur: silurske kamnine / silurska doba
  8.      Silvéstrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zadnji dan v letu: Silvestrovo jutro / kje boš preživel Silvestrov večer
  9.      silvéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zadnji dan v letu: silvestrski večer; silvestrska noč / povabljen je bil na silvestrsko zabavo / silvestrski program
  10.      simbiótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simbiozo: simbiotična živalska skupnost / simbiotični odnos med državama
  11.      simbólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomenadm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih simbólno prisl.: simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike
  12.      simbóličen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na simboliko ali simbol: simbolični gibi; barve na sliki so simbolične / knjiga nosi simboličen naslov; rožmarin ima simboličen pomen; grb kot simbolični znak države / simbolično izražanje, sporazumevanje / simbolično število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen 2. ekspr. zelo majhen, nizek: prodati kaj za simbolično ceno; to so bile le simbolične kazni / dobili so simbolična darila ◊ elektr. simbolični jezik umetni jezik, pri katerem je naslov operanda izražen s simbolom; jur. simbolični prenos blaga prenos z izročitvijo listine; simbolična razžalitev razžalitev z znamenji, gestami simbólično prisl.: simbolično izražati čustva; to je bilo le simbolično plačano
  13.      simbolístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na simbolizem: simbolistični pesniki, umetniki / simbolistična drama, poezija / simbolistični elementi v Cankarjevih delih ♦ gled. simbolistični skeč skeč, v katerem nastopajo simboli, priljubljeni zlasti v modernem lutkarstvu
  14.      simbolizírati  -am nedov. in dov. () simbolično prikazovati: simbolizirati delo; s tem je simboliziral narodnoosvobodilni boj / simbolizirati v sliki in besedi, z barvami // biti simbol česa: oljkova vejica simbolizira mir simbolizirajóč -a -e: simbolizirajoča pesem simbolizíran -a -o: slovenska nacionalna ideja je simbolizirana v Triglavu
  15.      simetríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na simetrijo: simetrijski elementi / simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; simetrijska ravnina
  16.      simfóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester
  17.      simpátičen  -čna -o prid., simpátičnejši (á) 1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada 2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje ● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij simpátično prisl.: simpatično se vesti
  18.      simpatíja  -e ž () 1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; gojiti, kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja // ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant 2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo
  19.      simpatíjski  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na simpatijo: simpatijsko čustvo ● star. simpatijska stavka solidarnostna stavka
  20.      simpátikus  in simpátik -a m (á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob razburjenju in naporu: parasimpatikus in simpatikus
  21.      simpatizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na simpatizerje ali simpatizerstvo: simpatizerske skupine / simpatizerski tisk
  22.      simplificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. (pretirano) poenostaviti: na ta način avtor simplificira zgodovinske dogodke; simplificirati problem simplificíran -a -o: ob volitvah so stranke uporabljale simplificirana gesla
  23.      simplifikácija  -e ž (á) knjiž. (pretirana) poenostavitev: simplifikacija problema / zavrniti simplifikacije
  24.      simplónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (prelaz) Simplon: simplonski predor / knjiž. simplonski ekspres simplonekspres
  25.      simpózij  -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ◊ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev

   10.544 10.569 10.594 10.619 10.644 10.669 10.694 10.719 10.744 10.769  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA