Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (10.644-10.668)
- shréban -a -o prid. (ẹ̄) star. razpokan, razklan: tramovi so shrebani / stara, shrebana bajta razmajana ♪
- shujševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje; shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa ♪
- sibarítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sibarite: kazal je svoja sibaritska nagnjenja / sibaritsko življenje ♪
- sibírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz ◊ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica ♪
- sicilijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi ♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
- sídrn -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago ♪
- siéna -e ž (ẹ̑) knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno ♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment ♪
- siénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sieno: sienska stolnica / sienski marmor ♦ um. naravna sienska zemlja rumenkasto rjav, žgana sienska zemlja rdečkasto rjav pigment ♪
- sifilítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sifilis: sifilitični bolnik / sifilitična infekcija; sifilitična razjeda ♪
- sifónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
- sigmátski -a -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu: sigmatski aorist ♪
- signálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka ♪
- signalizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na signalizacijo: signalizacijske naprave / uporabljati različne signalizacijske sisteme ♪
- signálnovárnosten -tna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave ♪
- signírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran -a -o: signiran portret; knjiga je signirana ♪
- sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ) 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist sijájno 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt.
sijajno, da si prišel ♪
- síkati -am stil. síčem nedov. (ȋ ȋ) 1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje 2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja sikáje: bakle so sikaje ugašale sikajóč -a -e: sikajoč gad ♪
- sikomórov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sikomoro: sikomorov les / sikomorovo drevo ♪
- síla -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji // nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor 3. telesna ali duševna sposobnost za
premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi 4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo 5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih, socialističnih sil;
sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda milica, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna
sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje 10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile
izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen // v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni ● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali
delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje
releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; jur. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med
molekulami; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili ♪
- siláški -a -o prid. (á) nanašajoč se na silake: silaški človek / imeti silaško postavo; opraviti kaj s silaško vnemo ♪
- siláža -e ž (ȃ) agr. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu: silaža detelje, koruze // tako kisana krma: krmiti s silažo ♪
- silážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na silažo: silažni proces / silažna koruza; silažne rastline / silažni stolp; silažna jama ♪
- silhuéta -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi ♪
- silhuéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami ♪
- silícijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na silicij: silicijeve spojine / silicijev dioksid; silicijev karbid; silicijeva kislina ♦ metal. silicijevo jeklo jeklo z dodatkom silicija ♪
10.519 10.544 10.569 10.594 10.619 10.644 10.669 10.694 10.719 10.744