Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (10.269-10.293)


  1.      rokovnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev ♪
  2.      roléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na roleto: roletne deščice / roletna omara rolo omara ♪
  3.      román  -a m (ȃ) daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerje ◊ lit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih ♪
  4.      románčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na romanco: romančna snov / romančne in baladne pesmi ♪
  5.      romanésken  -kna -o prid. (ẹ̑) lit. nanašajoč se na roman: moderno pojmovanje romaneskne tehnike / romaneskni elementi v Pregljevi povesti / liki v drami se razlikujejo od svoje romaneskne podobe romanéskno prisl.: romaneskno oblikovana snov ♪
  6.      romanizírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) opisati v obliki romana: romanizirati pesnikov življenjepis / romanizirati dogodek iz narodnoosvobodilnega boja romanizíran -a -o: romanizirana biografija ♪
  7.      romansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opisati v obliki romana: romansirati kroniko / romansirati upor v Judenburgu romansíran -a -o: romansiran življenjepis ♪
  8.      románski 1 -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na romaniko: romanski portal cerkve / romanski slog 2. nanašajoč se na Romane: romanski jeziki; romanske pesniške oblike / romansko prebivalstvo v Emoni ob prihodu Slovanov ♪
  9.      romántičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos 2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava // ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje // ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti 3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota // privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti ● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami ◊ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje romántično prisl.: romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega ♪
  10.      romántika  -e ž (á) 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika // obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike ♦ lit. nova romantika neoromantika 2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana // navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika // navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila ● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren ♪
  11.      rómarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi rómarsko prisl.: romarsko oblečen popotnik ♪
  12.      rómati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. rel. iti k romarski cerkvi, v sveti kraj: romati na Brezje, v Sveto deželo; romati z avtobusom, peš; pren., ekspr. ljudje še vedno množično romajo na pesnikov grob 2. ekspr. potovati, hoditi: romati po svetu / vsa vas je romala na semenj šla / njegov pogled je romal po domači dolini / pismo je romalo več tednov / pripovedka je romala po vsej deželi se je širila ● publ. druga nagrada za režijo je romala v Ljubljano je bila podeljena režiserju iz Ljubljane; ekspr. knjiga je romala iz rok v roke menjavala uporabnike, lastnike; ekspr. na mizo so romale steklenice izvrstnega vina so drugo za drugo prinašali; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. marsikatera knjiga je romala v ogenj je bila sežgana; evfem. marsikaj je že romalo z njim je ukradel romajóč -a -e: romajoč iz kraja v kraj, je videl marsikaj zanimivega ♪
  13.      rómbičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na romb: rombična osnovna ploskev / rombična oblika ♦ min. rombični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge ♪
  14.      romboíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na romboid: romboidno ogledalo / romboidna oblika ♪
  15.      rómbski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romb: rombska ploskev / rombska oblika ♦ min. rombski sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge ♪
  16.      rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje ♪
  17.      romúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Romune ali Romunijo: romunski jezik / romunska meja ♪
  18.      rondó  -ja m (ọ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: park z velikimi rondoji 2. muz. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi: napisati rondo / sonatni rondo ◊ lit. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza ♪
  19.      róparski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo ● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano ◊ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; jur. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar ♪
  20.      ropotárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ropotarnico: ropotarniška navlaka ∙ ekspr. uporabljati ropotarniške domislice nezanimive, nesodobne ♪
  21.      ropôten  -tna -o prid. (ō) nanašajoč se na ropot: ropotna jakost ropôtno prisl.: ropotno vstati ♪
  22.      rôsa  -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze ● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež ◊ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana ♪
  23.      rôsen  stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno ♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati ∙ evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada ♪
  24.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi ∙ ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči ♪
  25.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina ♪

   10.144 10.169 10.194 10.219 10.244 10.269 10.294 10.319 10.344 10.369  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA