Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AKT (198-222)


  1.      pterodáktil  -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
  2.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika ♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen ♪
  3.      rádioaktívnost  -i ž (ā-ȋ) lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost ♦ kem. radioaktivnost elementov ♪
  4.      rèaktivácija  -e ž (ȅ-á) glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca ♪
  5.      reaktívec  -vca m (ȋ) pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec ♪
  6.      reaktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo 3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven ♪
  7.      rèaktivírati  -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral ♪
  8.      reaktívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reaktivnega, odzivnost: meriti reaktivnost; reaktivnost voznika / aktivnost in reaktivnost ♦ kem. velika reaktivnost klora ♪
  9.      reáktor  -ja m (á) fiz. naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev atomskih jeder: polniti reaktor z gorivom; gradnja reaktorja / energijski reaktor za pridobivanje energije v jedrski elektrarni; oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo / ladjo poganja reaktor energija, ki jo daje reaktor / jedrski reaktor ♪
  10.      reáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta; reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra ♪
  11.      redáktor  -ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor 2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga ◊ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik ♪
  12.      redáktorica  -e ž (á) ženska oblika od redaktor: zaposlila se je kot redaktorica ♪
  13.      redáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redaktorje: redaktorsko delo / redaktorska soba ♪
  14.      refraktáren  -rna -o prid. (ȃ) med. neobčutljiv: koža živali je za take dražljaje refraktarna / za to bolezen je refraktaren odporen, nedovzeten ♪
  15.      refraktométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje lomnega količnika: z refraktometrom izmeriti lomni količnik vode ♪
  16.      refráktor  -ja m (á) fiz. astronomski daljnogled, ki ima za objektiv lečo: opazovati zvezde z refraktorjem ♪
  17.      retroaktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki učinkuje, deluje nazaj: predpis je retroaktiven; retroaktivna moč določbe / retroaktivno delovanje dohodkov na oblikovanje cen ♪
  18.      sámoaktívnost  -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: spodbujati k samoaktivnosti; učenčeva samoaktivnost ♪
  19.      sélfáktor  -ja m (ẹ̑-á) tekst. predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: selfaktorje zamenjujejo s popolnejšimi prstančnimi stroji ♪
  20.      sintáktičen  -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake ♪
  21.      sintáktik  -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo ♪
  22.      stalaktít  -a m (ȋ) kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik: združevanje stalaktitov in stalagmitov / kapnik stalaktit ♪
  23.      stalaktíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe ♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi ♪
  24.      stenodaktilográf  -a m (ȃ) kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenodaktilograf in strojepisec ♪
  25.      stenodaktilografíja  -e ž (ȋ) pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije ♪

   73 98 123 148 173 198 223 248 273 298  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA