Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AKT (176-200)



  1.      paratáktičen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje ♦ lingv. parataktični veznik priredni veznik
  2.      petrefákt  -a m () knjiž. fosil, okamnina: proučevanje petrefaktov; najstarejši petrefakt v muzeju / jezikovni petrefakti
  3.      podlákten  -tna -o () pridevnik od podlaket: podlaktne kosti; podlaktne mišice
  4.      podláktnica  -e ž () anat. podlahtnica
  5.      práfáktor  -ja m (-á) mat. faktor, ki je praštevilo: razstaviti število na prafaktorje; pren., ekspr. motor je razstavil na prafaktorje
  6.      prakticíranje  -a s () glagolnik od prakticirati: naveličal se je brezplačnega prakticiranja; prakticiranje v bolnici
  7.      prakticírati  -am nedov. () 1. navadno s prislovnim določilom delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: prakticirati na sodišču, v bolnici; po diplomi je eno leto prakticiral / fant še prakticira ∙ star. že petnajst let prakticira zdravniški poklic opravlja 2. publ. uresničevati, izvajati: prakticirati demokracijo; prakticirati politiko miroljubne koeksistence / to se danes pogosto prakticira dela / z oslabljenim pomenom prakticirati gospodarsko sodelovanje z manj razvitimi državami gospodarsko sodelovati
  8.      prakticíst  -a m () nav. slabš. kdor pretirano poudarja prakso v primerjavi s teorijo: pri sestavljanju programa nismo hoteli biti prakticisti
  9.      prakticístičen  -čna -o prid. (í) nav. slabš. ki pretirano poudarja prakso v primerjavi s teorijo: prakticistična miselnost / prakticistična in nenačelna zunanja politika prakticístično prisl.: prakticistično reševati gospodarske probleme
  10.      prakticízem  -zma m () nav. slabš. pretirano poudarjanje prakse v primerjavi s teorijo: njihovo delovanje se je izgubilo v slepem prakticizmu / drobnjakarski gospodarski prakticizem; prakticizem učnih načrtov
  11.      práktičen  -čna -o prid., práktičnejši (á) 1. nanašajoč se na prakso: izkoriščati kaj v praktične namene; praktični pomen poskusov; praktična uporaba zakonov; izdelati praktična navodila za učitelje / praktična dejavnost učencev; praktično in teoretično znanje // stvaren, predmeten: postavili so si nekaj praktičnih ciljev, nalog; hvalili so vsak njegov praktični dosežek / praktične koristi njegovega delovanja so majhne; praktično življenje je čisto nekaj drugega dejansko, vsakdanje 2. pri katerem kdo z opravljanjem določenih del, nalog uporabi, preizkusi kako znanje, vedenje: praktični in teoretični del izpita; praktični potek letenja; praktične vaje / pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje // ki je namenjen za neposredno uporabo kakega znanja, vedenja: praktični priročnik za navigacijo; praktični dvojezični slovarji / praktična veda uporabna 3. ki v veliki meri ustreza svojemu namenu: preprost in praktičen stroj; ta rešitev ni edina možna, je pa praktična; praktična oblačila; praktično pohištvo / dal jim je nekaj praktičnih nasvetov koristnih, uporabnih; ta obleka ni praktična za službo // ki se uporablja v vsakdanjem življenju: praktični predmeti; kupiti komu kako praktično stvar / praktično darilo 4. ki daje prednost temu, kar prinaša stvarne, predmetne koristi: praktičen človek je; ženske so po naravi bolj praktične 5. iznajdljiv, spreten: praktičen fant; obrtnik je zelo praktičen; praktična gospodinja ◊ filoz. praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost; lingv. praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil; šol. praktični pouk učni predmet, pri katerem se učenci z opravljanjem določenih del, nalog, navadno v šolskih delavnicah, strokovno izobražujejo práktično prislov od praktičen: praktično dokazati trditev; praktično so se lotili naloge; praktično oblečen moški; praktično vzgojeno dekle // ekspr. izraža rahlo omejitev: naloga je praktično že opravljena; praktično sem vam že vse povedal // ekspr. poudarja trditev: tako ravnanje praktično samo škoduje; beg iz zapora je praktično nemogoč; nimajo praktično nobene možnosti za rešitev; sam.: za rojstni dan mu je kupila nekaj praktičnega
  12.      práktičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost praktičnega: poudarjati praktičnost šolskega pouka / praktičnost oblačil / ženska praktičnost / presenetila ga je njegova bistrost in praktičnost
  13.      práktik  -a m (á) 1. kdor se ukvarja z neposrednim zadovoljevanjem človekovih potreb: praktiki so ovrgli naše ugotovitve; praktiki in teoretiki / pedagoški praktik; praktiki iz šolstva; priročnik za potrebe gledaliških praktikov 2. kdor ima veliko delovnih izkušenj: kot star praktik je rad svetoval novincem; vodstvo oddelka zaupati izkušenemu praktiku ∙ zastar. k bolniku so poklicali zelo znanega praktika zdravnika
  14.      práktika  -e ž (á) knjiž., redko (ustaljen) način ravnanja, navada: raziskovati praktiko hudodelcev; prenehati moramo s to škodljivo praktiko / raziskovati magične praktike primitivnih ljudstev obrede, običaje
  15.      praktikábel  -bla m (á) gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli
  16.      praktikánt  -a m (ā á) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnik: novi praktikant še študira; v tovarni dela nekaj praktikantov / odvetniški praktikant ♦ jur. konceptni praktikant v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradniški pripravnik v upravnem organu
  17.      praktikántski  -a -o prid. (ā) pripravniški: praktikantsko delo / praktikantska doba
  18.      práktikum  -a m (á) šol. prostor za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih: šola ima praktikum; fizikalni praktikum; tehnična opremljenost praktikuma // praktične vaje, zlasti iz naravoslovnih predmetov: predavanje dopolnjuje praktikum; obiskovati praktikum
  19.      preabstrákten  -tna -o prid. () preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno
  20.      prèdtákt  -a m (-) muz. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka
  21.      profiláktičen  -čna -o prid. (á) knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje
  22.      protaktínij  -a m (í) kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa
  23.      pterodáktil  -a m () pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati
  24.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljikafiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen
  25.      rádioaktívnost  -i ž (ā-) lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost ♦ kem. radioaktivnost elementov

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA