Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (9.776-9.800)


  1.      kúrva 1 -e ž (ȗ) knjiž., redko krivulja, vijuga: risati kurve / kurva temperature je padla ♪
  2.      kúrz  -a m (ȗ) 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj ♪
  3.      kúrzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost ♪
  4.      kúščar  -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
  5.      kúščarica  -e ž (ū) star. kuščar: v skalovju je veliko kuščaric ◊ zool. kraška kuščarica kuščar, ki živi na krasu, Lacerta melisellensis; siva kuščarica martinček; živorodna kuščarica ki koti žive mladiče, Lacerta vivipara ♪
  6.      kúštrati  -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; mršiti: nikar ga ne kuštraj; s prsti se kuštra / veter mu kuštra brado, lase ♪
  7.      kúštrav  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit ♪
  8.      kúta  -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta ♪
  9.      kúter  -ja m (ū) navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom, vršnim jadrom in več floki: v pristanišču je bil zasidran kuter / ribiški kuter ♪
  10.      kutíkula  -e ž (ȋ) biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula ♪
  11.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
  12.      kuvêrta  -e ž (ȇ) papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti kuverto; napisati naslov na kuverto; dati pismo v kuverto ● ekspr. vsakega prvega ji da kuverto ves denar, ki ga prejme; ekspr. prejemal je težke kuverte visoke denarne podkupnine ♪
  13.      kuvêrten  -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kuverto: kuvertno lepilo ♦ papir. kuvertni papir pisalni papir z eno ali obema gladkima stranema ♪
  14.      kuvertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ptt dati, vložiti v kuverto: kuvertirati pismo ♦ šah. kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre kuvertíran -a -o: kuvertirana poteza ♪
  15.      kuzmáti  -ám tudi kúzmati -am nedov. (á ȃ; ȗ) star. mršiti, kuštrati: veter mu kuzma brado ♪
  16.      kúže  -ta m (ȗ) ekspr. pes: razposajen mlad kuže ♪
  17.      kúže  -ta s (ȗ) ekspr. pes: razposajeno mlado kuže ♪
  18.      kúžnost  -i ž (ú) med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa ♪
  19.      kvalifikácija  -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪
  20.      kvalifikátorski  -a -o prid. (ȃ) lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
  21.      kvalitéta  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober ◊ lingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača ♪
  22.      kvánta  -e ž (ȃ) 1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami // zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto 2. redko izmišljotina, čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni ♪
  23.      kvantáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) kvanta: je velik kvantač; druži se s kvantači in pretepači ♪
  24.      kvantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem ♪
  25.      kvantificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) adm. izražati, prikazovati kvantitativno istovrstne pojave s števili: proučiti in kvantificirati socialne premike ♪

   9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA