Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (9.701-9.725)



  1.      ksilolíten  -tna -o prid. () grad. ki je iz ksilolita: ksilolitni tlak
  2.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m ( é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok
  3.      kúba  -e ž () cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od havane: kaditi kubo
  4.      kubatúra  -e ž () prostornina, navadno kot izraz količine: kubatura stavbe je zelo velika / izračunati kubaturo izkopane zemlje // strojn. prostornina, ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju; gibna prostornina: vozila z različnimi kubaturami / kubatura motorja
  5.      kubírati  -am nedov. in dov. () mat. računati tretjo potenco števila: kubirati in kvadrirati
  6.      kúčma  -e ž () okroglo krzneno pokrivalo, ki sega do ušes: pokriti se s kučmo; z astrahanom obšita kučma; kučma iz bobrovega krzna // ekspr., navadno z rodilnikom kar kaj pokriva: z velikim naporom so dosegli sneženo kučmo vrha
  7.      kúga  -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstevbot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
  8.      kuhálnica  tudi kúhalnica -e [n, prva oblika tudi ln] ž (; ú) navadno lesena priprava za mešanje jedi med kuhanjem: premešati omako s kuhalnico; kuhalnice in zajemalke ∙ ekspr. zna sukati kuhalnico dobro kuhati
  9.      kúhar  -ja m () kdor se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuhar kuha kosilo; bil je dober kuhar / glavni kuhar; hotelski, ladijski kuhar
  10.      kúhati  -am nedov.) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zeloles. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njihgastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb
  11.      kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
  12.      kúhinjski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / slabš. kuhinjska filozofija ∙ ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
  13.      kújanje  -a s (ú) glagolnik od kujati se: naveličala se je kujanja; trmoglavo kujanje / njeno kujanje ga je prizadelo
  14.      kújati se  -am se nedov. (ú) 1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot // redko braniti se, upirati se: sprva se je kujal, češ da ne bo tega storil 2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je začela kujati
  15.      kújav  -a -o prid. (ú) ki se (rad) kuja: kujav človek / spregovorila je s kujavim glasom / ekspr. kujavo vreme
  16.      kújavec  -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec
  17.      kúka  -e ž (ū) nar. primorsko, navadno v zvezi kuko biti, zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; kozo biti
  18.      kukálnik  -a m () majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledati skozi kukalnik
  19.      kukálo  -a s (á) 1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo // ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj
  20.      kúkati 1 -am nedov.) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka
  21.      kúkati 2 -am nedov.) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje
  22.      kukáva  -e ž () geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami
  23.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica
  24.      kúkavičji  -a -e prid. (ū) nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič ∙ ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugegabot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
  25.      kukavíčnik  in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (; ú) bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia

   9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA