Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (9.606-9.630)


  1.      kromatográm  -a m (ȃ) kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi ♪
  2.      kromírati  -am nedov. in dov. (ȋ) poljud. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma, strok. kromati: kromirati dele štedilnika kromíran -a -o: kromiran pladenj; kromirana posoda ♪
  3.      krómo...  prvi del zloženk (ọ̑) papir. ki ima eno stran zelo gladko in se uporablja navadno za ofsetni tisk: kromokarton / kromopapir in kromo papir ♪
  4.      kromosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. podolgovat sestavni del celičnega jedra, ki ob njegovi delitvi razpade na enaka dela: raziskovati kromosome; podvojeno število kromosomov v celici ♪
  5.      krompír  -ja m (ȋ) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen ∙ pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti ♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem ♪
  6.      krompírček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od krompir: lupiti krompirček / mlad(i) krompirček ♪
  7.      krompírjevec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. kdor (rad) je krompir: znan je bil kot fižolovec in krompirjevec 2. star. cima krompirja; krompirjevka: sežigati krompirjevec 3. slabš., nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: polk krompirjevcev ● žarg. je pa res krompirjevec (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa ◊ zool. koloradski hrošč ♪
  8.      króna  -e ž (ọ̑) 1. okrogel okrasni predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti: nositi krono; položiti krono na glavo; zlata krona; krona, obložena z dragimi kamni / cesarska, kraljevska krona / žezlo in krona / na ščitu je bila upodobljena krona // navadno s prilastkom kar je po obliki podobno temu predmetu: na glavi je imela krono iz cvetja; plesti kostanjevo krono / ekspr. krona bogatih las zelo veliko las, počesanih navzgor 2. ekspr. vladar, dvor: v državi so izvedli vojaški udar ob pomoči krone; moč cesarske krone; svetovalci krone // vladarski naslov: senat mu hoče podeliti krono; prevzeti krono 3. ekspr. monarhija, kraljevina: ozemlje angleške krone / zavladala jim je krona 4. ekspr., v povedni rabi, navadno s prilastkom izraža najvišjo stopnjo česa: to je krona njegovih prizadevanj; dogodek je bil krona vsega 5. krošnja: košata krona; krona cvetoče lipe 6. denarna enota nekaterih držav: šteti krone; preračunati vrednost blaga v krone / češka, danska, švedska krona ● pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; vznes. krona stvarstva človek ◊ lov. krona najmanj trije parožki na vrhu jelenjega rogovja; med. krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; num. krona denarna enota v stari Avstriji z vrednostjo pol goldinarja; rel. trnova krona ♪
  9.      krónast  -a -o prid. (ọ̑) redko podoben kroni 1: kronasto pokrivalo ♦ agr. kronasti obiralnik obiralnik za sadje s kovinskim obročem na dolgi palici in vrečico pod njim; kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice ♪
  10.      krónati  -am dov. in nedov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // nedov., ekspr., redko krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud 3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona krónan -a -o: kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom ∙ pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar ♪
  11.      krónica 2 -e ž (ọ̑) nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: zvončki in kronice ♪
  12.      krónika  -e ž (ọ́) obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja: pisati kroniko; brati kaj v starih kronikah; kronika cerkve, gradu // navadno s prilastkom časopisni zapisi pomembnejših dogodkov s kakega področja: dnevna kronika; šolska kronika / slovenska kulturna kronika ● publ. črna kronika tedna (prometne) nesreče; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov ◊ lit. dramska kronika dramsko delo v obliki kronike ♪
  13.      kronikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kroniko: kronikalni zapiski; bogato arhivsko in kronikalno gradivo / kronikalne povesti / zgradba romana je kronikalna ♪
  14.      kronologíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. časovna opredelitev, določitev, navadno po zaporedju dogajanja, nastajanja: sestaviti kronologijo stranke; kronologija pesmi 2. zgod. veda o merjenju, delitvi časa: predavati kronologijo; utemeljitelj moderne kronologije; kronologija in arheologija ♪
  15.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
  16.      kròp  krôpa tudi krópa m (ȍ ó, ọ́) 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč / popariti krmo s kropom 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh ● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela ♪
  17.      kropílček  -čka [u̯č tudi lč] m (ȋ) etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala ♪
  18.      kropílnica  -e [tudi u̯n] ž (ȋ) rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom // kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici ◊ bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina ♪
  19.      kropnjáča  -e ž (á) nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop ♪
  20.      krós  -a m (ọ̑) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: gojiti kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi ♪
  21.      krošnjáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
  22.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala ♪
  23.      krôtek  in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkéjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa ◊ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje ♪
  24.      krotíca  -e ž (í) star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti // med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila ♪
  25.      krotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj ♪

   9.481 9.506 9.531 9.556 9.581 9.606 9.631 9.656 9.681 9.706  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA