Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (9.431-9.455)



  1.      kŕč  -a m ( ) nehoteno, boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost: krč je polagoma popustil; zvijala se je v hudih krčih; sredstvo proti krčem; bolezen s hudimi krči v trebuhu; zvijal se je kakor v krčih / pog.: še vedno ga drži krč; prijel ga je krč v noge; krč ga stresa v enakomernih presledkih; krč ga je zvil / občutil je krč v želodcu krčevito, sunkovito bolečino / božjastni krč; črevesni krč; začeli so se porodni krči; smrtni krči / ekspr., z oslabljenim pomenom odrevenel je v krču groze; pren., knjiž. imperij stresajo predsmrtni krči; poletje se zvija v zadnjih krčih ♦ med. mrtvični ali otrpni krč tetanus; srčni krč angina pectoris
  2.      krčevína  -e ž (í) zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: vinogradi in krčevine / oranje krčevin
  3.      krčevít  -a -o prid., krčevítejši () podoben krču: občutil je krčevito bolečino; krčevito zvijanje želodca / napad krčevitega dušenja / okorni in krčeviti gibi rok // ekspr. zelo hud, močen: bruhnila je v krčevit jok, smeh / komaj se je rešil iz krčevitega objema / za takšno dejanje je bil potreben krčevit napor krčevíto prisl.: krčevito se ga je oklepal, oprijemal; še krčeviteje se je stiskal v kot; ni jih mogel prepričati, čeprav se je krčevito trudil; krčevito sklenjene roke
  4.      kŕčiti 1 -im nedov.) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila kŕčiti se 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi krčèč -éča -e: krčeče se telo
  5.      krčljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) krči: krčljive mišice; krčljive stene žil / krčljive lovke
  6.      kŕčma  -e ž () preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi // ekspr. gostilna: posedati po krčmah
  7.      kŕčnica  -e ž () 1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice 2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice ◊ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum
  8.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov
  9.      kreácija  -e ž (á) navadno s prilastkom delo, ki je posledica uresničevanja določenih sposobnosti, prizadevanj zlasti na umetniškem področju, stvaritev: dovršene igralske, pevske kreacije; bil je nepristranski tudi do lastnih kreacij / zbirka pesmi je ena izmed njegovih številnih umetniških kreacij / kreacija Hamletovega lika se mu je zdela zelo zahtevna // obl. delo, ki je posledica uresničevanja izvirnih zamisli na področju mode: kostim je pariška kreacija / modna kreacija
  10.      kreátorstvo  -a s () obl., navadno v zvezi modno kreatorstvo dejavnost modnih kreatorjev: razvoj modnega kreatorstva
  11.      kreatúra  -e ž () 1. knjiž. bitje, človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature // redko narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura; bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo
  12.      krebúljica  -e ž (ú) bot., navadno v zvezi prava krebuljica rastlina s prijetnim vonjem in belimi, drobnimi cveti v kobulih, Anthriscus cerefolium: prežganka z jajcem in krebuljico / čaj iz krebuljice
  13.      kréčnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, navadno blazinaste, z majhnimi cveti v socvetju, Saxifragaceae
  14.      kréda  -e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda ● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanjeobrt. snov za beljenje iz kaolina
  15.      kréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: najfinejši kredni prah; pogorje je sestavljeno iz krednih skladov; bele kredne skale / podaril mu je kredne barvice / kredna risba / kredna doba ♦ papir. kredni papir nekdaj papir, premazan z mešanico krede in kleja
  16.      kredénca  -e ž (ẹ̑) kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor: vzeti krožnike iz kredence; steklenico je postavil v kredenco; police v kredenci / kuhinjska kredenca / v jedilnico je postavil veliko hrastovo kredenco z rezbarijami
  17.      kredít  -a m () materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg / bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let // v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit ● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanjefin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit
  18.      kredíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kreditekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah kredítno prisl.: biti kreditno sposoben
  19.      kreditíranje  -a s () glagolnik od kreditirati: kreditiranje kmetijstva / spremeniti sistem kreditiranja / kratkoročno kreditiranje / sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje
  20.      kredítor  -ja m () fin. kdor da kredit, upnik: iskati kreditorja za gradnjo novega obrata; potencialni kreditor
  21.      krégati  -am nedov. (ẹ̑) pog. opominjati, oštevati: če je jokal, ga je kregal; mati jo je večkrat kregala; kregati učenca zaradi malomarnosti; glasno ga je kregal / za vsako stvar me krega krégati se 1. prepirati se, prerekati se: kregali so se za nepomembne reči; še vedno se krega z dekletom; kar naprej sta se kregala 2. redko jeziti se, hudovati se: vedno se krega nanj ● otr., v krščanskem okolju bogec se krega grmi; ekspr. ptiči se kregajo glasno čivkajo, pojejo
  22.      kréhati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr. 1. močno in hripavo kašljati: že mesece in mesece kreha // slabš. kašljati: prehladil se je in sedaj kreha 2. dajati močne, hripave glasove: konji pihajo in krehajo krehajóč -a -e: krehajoč starec
  23.      kréhniti  -em tudi krêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: krehnil je in v prsih ga je zbodlo // slabš. zakašljati: v zadregi je krehnil 2. dati močen, zamolkel glas: krehnili so vsi topovi hkrati
  24.      kreírati  -am nedov. in dov. () 1. uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja zlasti v gledališki umetnosti, ustvarjati: iz razočaranja kreira fiktivni svet; v tem nastopu je kreiral eno svojih najboljših vlog / kreirati Hamleta // obl. uresničevati svoje izvirne zamisli na področju mode: za pomlad so kreirali nove kostime 2. knjiž. dajati komu, čemu bistvene značilnosti, oblikovati: kot umetnika so ga kreirali predvsem klasiki; kreirati zunanjo politiko / v svojih delih je skušal kreirati nov svet kreíran -a -o: prodaja kreiranih modelov
  25.      kréker  -ja m (ẹ̑) gastr. krhko, ploščato pecivo iz nevzhajanega testa, navadno slano in z dodatki: jesti krekerje; sendvič iz krekerjev / krekerji s sirom

   9.306 9.331 9.356 9.381 9.406 9.431 9.456 9.481 9.506 9.531  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA