Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (851-875)



  1.      nadárbinski  -a -o prid. () nanašajoč se na nadarbino: nadarbinski dohodki / nadarbinsko zemljišče
  2.      nadaríti  -ím dov., nadáril ( í) zastar. obdariti, nagraditi: cesar ga je nadaril s konjem / narava ga je bogato nadarila s talenti
  3.      nadárjen  -a -o prid. () sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnostiekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje
  4.      nadárjenec  -nca m () knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo
  5.      nadárjenost  -i ž () sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah
  6.      nadàv  in nadáv -áva m ( á; ) zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara
  7.      nadávek  -vka m () zastar. 1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara: nadavek za vola 2. dodatek, nameček: nadavek k davku / na koncu pa še nekaj lepega za nadavek
  8.      nadcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad cesto: načrt za nadcestne objekte / nadcestna železnica nadzemna železnica
  9.      nàdčásen  -sna -o prid. (-á) knjiž. nadčasoven: nadčasne vrednote / nadčasna lepota, resnica brezčasna
  10.      nàdčásnost  -i ž (-á) knjiž. nadčasovnost: nadčasnost umetniškega dela
  11.      nàdčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost
  12.      nàdčasóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost
  13.      nàdčlovéčnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost nadčloveka: filozofija o nadčlovečnosti
  14.      nàdčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) 1. po Nietzscheju človek, ki po moči, volji, duhu presega (navadnega) človeka: drama je zasnovana na etičnem problemu nadčloveka / teorija o nadčloveku 2. ekspr. kdor je sposobnejši, popolnejši od povprečnega človeka: v človeku prihodnosti vidi nadčloveka; Napoleona prikazuje kot nadčloveka; prim. nadljudje
  15.      nàdčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na nadčloveka: nadčloveške lastnosti, značilnosti / v drami prikazuje pisatelj nadčloveške like, osebe 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo veliki meri, visoki stopnji: premagovati težave z nadčloveškim naporom; nadčloveški pogum; to delo terja nadčloveške moči nàdčlovéško prisl.: nadčloveško se truditi
  16.      nàdčlovéštvo  -a s (-ẹ̑) knjiž. 1. nadljudje: nadčlovek in nadčloveštvo sploh 2. lastnost, značilnost nadčloveka: verovati v človekovo nadčloveštvo
  17.      nàdčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega: nadčutni svet / nadčutno bistvo česa
  18.      nàdčútnost  -i ž (-ū) knjiž. lastnost, stanje nadčutnega: zamakniti se v nadčutnost; nadčutnost lepote, misli // kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati: vedno bolj je težil k nadčutnosti
  19.      nàddávkar  -ja m (-ā) nekdaj uslužbenec davčnega urada, za stopnjo višji od davkarja: njegov oče je bil naddavkar
  20.      nàddržáven  -vna -o prid. (-á) knjiž. ki presega okvir države: naddržavna organizacija
  21.      nàdduhóvnik  -a m (-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji
  22.      nadebúden  -dna -o prid. (ú ū) neustalj. nadobuden: to je delo mladega, nadebudnega umetnika / naš nadebudni sinko; naša nadebudna mladina
  23.      nadebúdnež  -a m () neustalj. nadobudnež: podjetni nadebudneži
  24.      nadebúdnica  -e ž () neustalj. nadobudnica: za službo se je prijavila dvajsetletna nadebudnica
  25.      nadéja  in nádeja -e ž (ẹ̑; ) star. upanje, pričakovanje: nadeja se ji je izpolnila, uresničila; gojiti nadeje; vzbujati prazne, velike nadeje / živi v nadeji, da bo ozdravel

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA