Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
AD (851-875)
- nadárbinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadarbino: nadarbinski dohodki / nadarbinsko zemljišče ♪
- nadaríti -ím dov., nadáril (ȋ í) zastar. obdariti, nagraditi: cesar ga je nadaril s konjem / narava ga je bogato nadarila s talenti ♪
- nadárjen -a -o prid. (ȃ) sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnosti ∙ ekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje ♪
- nadárjenec -nca m (ȃ) knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo ♪
- nadárjenost -i ž (ȃ) sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah ♪
- nadàv in nadáv -áva m (ȁ á; ȃ) zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara ♪
- nadávek -vka m (ȃ) zastar. 1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara: nadavek za vola 2. dodatek, nameček: nadavek k davku / na koncu pa še nekaj lepega za nadavek ♪
- nadcésten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad cesto: načrt za nadcestne objekte / nadcestna železnica nadzemna železnica ♪
- nàdčásen -sna -o prid. (ȁ-á) knjiž. nadčasoven: nadčasne vrednote / nadčasna lepota, resnica brezčasna ♪
- nàdčásnost -i ž (ȁ-á) knjiž. nadčasovnost: nadčasnost umetniškega dela ♪
- nàdčasóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost ♪
- nàdčasóvnost -i ž (ȁ-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost ♪
- nàdčlovéčnost -i ž (ȁ-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost nadčloveka: filozofija o nadčlovečnosti ♪
- nàdčlôvek -éka m ed. in dv. (ȁ-ó ȁ-ẹ́) 1. po Nietzscheju človek, ki po moči, volji, duhu presega (navadnega) človeka: drama je zasnovana na etičnem problemu nadčloveka / teorija o nadčloveku 2. ekspr. kdor je sposobnejši, popolnejši od povprečnega človeka: v človeku prihodnosti vidi nadčloveka; Napoleona prikazuje kot nadčloveka; prim. nadljudje ♪
- nàdčlovéški -a -o prid. (ȁ-ẹ́) 1. nanašajoč se na nadčloveka: nadčloveške lastnosti, značilnosti / v drami prikazuje pisatelj nadčloveške like, osebe 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo veliki meri, visoki stopnji: premagovati težave z nadčloveškim naporom; nadčloveški pogum; to delo terja nadčloveške moči nàdčlovéško prisl.: nadčloveško se truditi ♪
- nàdčlovéštvo -a s (ȁ-ẹ̑) knjiž. 1. nadljudje: nadčlovek in nadčloveštvo sploh 2. lastnost, značilnost nadčloveka: verovati v človekovo nadčloveštvo ♪
- nàdčúten -tna -o prid. (ȁ-ū) knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega: nadčutni svet / nadčutno bistvo česa ♪
- nàdčútnost -i ž (ȁ-ū) knjiž. lastnost, stanje nadčutnega: zamakniti se v nadčutnost; nadčutnost lepote, misli // kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati: vedno bolj je težil k nadčutnosti ♪
- nàddávkar -ja m (ȁ-ā) nekdaj uslužbenec davčnega urada, za stopnjo višji od davkarja: njegov oče je bil naddavkar ♪
- nàddržáven -vna -o prid. (ȁ-á) knjiž. ki presega okvir države: naddržavna organizacija ♪
- nàdduhóvnik -a m (ȁ-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji ♪
- nadebúden -dna -o prid. (ú ū) neustalj. nadobuden: to je delo mladega, nadebudnega umetnika / naš nadebudni sinko; naša nadebudna mladina ♪
- nadebúdnež -a m (ȗ) neustalj. nadobudnež: podjetni nadebudneži ♪
- nadebúdnica -e ž (ȗ) neustalj. nadobudnica: za službo se je prijavila dvajsetletna nadebudnica ♪
- nadéja in nádeja -e ž (ẹ̑; ȃ) star. upanje, pričakovanje: nadeja se ji je izpolnila, uresničila; gojiti nadeje; vzbujati prazne, velike nadeje / živi v nadeji, da bo ozdravel ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951