Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
AD (7.126-7.150)
- informatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
- informátor -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja ♪
- informél -a m (ẹ̑) um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela ♪
- informírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran ♪
- ínfrastruktúra -e ž (ȋ-ȗ) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij ♪
- ingeniózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., nav. ekspr. bister, domiseln, duhovit: problema ne bodo mogli rešiti še tako ingeniozni strokovnjaki / to je res ingeniozen lirik genialen / ingeniozna zamisel / imeti ingeniozen posluh izreden, nenavaden ♪
- ingerénca -e ž (ẹ̑) knjiž. vplivanje, poseganje: dopuščati ingerenco; povečati ingerenco v teh zadevah; državna ingerenca // vloga pri odločanju: na tem področju nima društvo nikake ingerence; zagotoviti, zahtevati primerno ingerenco v poslovanju / republiški organi so prenesli svoje ingerence na občine kompetence ♪
- íngot -a m (ȋ) metal. nekoliko koničasta klada za nadaljnjo obdelavo: jekleni, železni ingoti; ingoti iz aluminija; valjanje ingotov ♪
- íngverjev -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ingver: ingverjeva aroma / ingverjevo pecivo; ingverjevo pivo zlasti v angleškem okolju brezalkoholna pijača iz žganega sladkorja z dodatkom ingverja ♪
- inhalírati -am nedov. in dov. (ȋ) zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira ♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape ♪
- inhibícija -e ž (í) knjiž. zaviranje, zadrževanje: posledice inhibicije se že kažejo / redko doseči kaj z inhibicijo prepovedjo, preprečitvijo ♦ psih. inhibicija čustvovanja, mišljenja ♪
- inhibírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. zavirati, zadrževati: zdravila so dolgo inhibirala napredovanje bolezni / odlični skoki prvih tekmovalcev so druge skakalce inhibirali nespodbudno vplivali nanje / redko oblasti so prireditev inhibirale prepovedale, preprečile inhibíran -a -o: inhibirane sile v gospodarstvu ♦ psih. inhibirani otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; zavrti otrok ♪
- iniciácija -e ž (á) pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje: v tistih deželah je v navadi še iniciacija ♪
- iniciatíva -e ž (ȋ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference; pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj; osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke // knjiž. prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo / publ. razvijati iniciativo ljudskih množic ● žarg., šport. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; žarg., šah. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikov ◊ jur. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb
♪
- injékcija -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija ♪
- injektíranje -a s (ȋ) grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu ♪
- injéktor -ja m (ẹ́) grad. stroj za injiciranje: utrjevati z injektorji ◊ agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo, brizgalnik; strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
- injicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid // s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid injicíran -a -o: injicirani antibiotiki; injicirano pročelje ♪
- inkarnácija -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija ♪
- inkasánt -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin ♪
- inklinácija -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo ♪
- ìnkoherénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko medsebojno nepovezan, neodvisen: zvočni učinek skladbe je razdrobljen na več inkoherentnih odlomkov ♪
- ìnkompatibílnost -i ž (ȉ-ȋ) knjiž. nezdružljivost: inkompatibilnost javnih funkcij; zaradi inkompatibilnosti obravnavanih problemov kongres ni imel pričakovanega uspeha ♦ farm. inkompatibilnost sestavin zdravila ♪
- ìnkompeténca -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž. nepristojnost: opozorili so jih na njihovo inkompetenco v tej zadevi ♪
- ìnkongruénca -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko neskladnost, neujemanje: inkongruenca med ceno in vrednostjo ♪
7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226