Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
AD (6.956-6.980)
- huríska -e ž (ȋ) v muslimanski veri večno mlada in lepa devica, ki razveseljuje vernike v raju: bila je lepa kot huriska ♪
- husít -a m (ȋ) pripadnik husitstva: vojna s husiti ♪
- husitízem -zma m (ȋ) versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: pripadnik husitizma; širjenje husitizma / nazori husitizma ♪
- husítstvo -a s (ȋ) versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: husitstvo se je naglo širilo / obsojen je bil zaradi husitstva ♪
- húškniti -em dov. (ú ȗ) 1. šumeč hitro, sunkovito se premakniti: lisica huškne mimo; ptice so hušknile z drevesa; raketa je hušknila v zrak / veter je hušknil po brajdi // ekspr. hitro, sunkovito se premakniti: otrok je hušknil na cesto; hušknil je v hišo kakor tat 2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, za kratek čas se pojaviti: zadovoljen smehljaj mu je hušknil preko obraza; rdečica ji je hušknila v lice 3. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: huškniti v premrle roke ♪
- húšniti -em dov. (ú ȗ) huškniti: sova je hušnila nad vrhovi / neznanca sta hušnila kot duh skozi zadnja vrata / ob zidu je hušnila nerazločna senca / iz suhljadi je hušnil droben plamenček ♪
- huzár -ja m (ā) nekdaj vojak konjeniške enote v značilni pisani uniformi: na čelu konjenice so bili huzarji ∙ slabš. Bachovi huzarji v stari Avstriji uradniki kot uresničevalci absolutističnih, centralističnih načel ministra Bacha ♪
- hvála -e ž (á) 1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti 2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo 3. v medmetni rabi izraža a) hvaležnost: hvala! hvala, tovariš! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!« b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne
kadim ● ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala — cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ♪
- hválec -lca m (ȃ) ekspr., redko kdor se (rad) hvali: kdo te bo le poslušal, hvalec ♪
- hválen -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža hvalo, priznanje: v hvalnem govoru je omenil tudi njegovo humanost; hvalna molitev, pesem 2. star. vreden hvale, priznanja: hvalna prizadevnost dijakov; hvalno dejanje rešitelja hválno prisl., v povedni rabi izraža primernost, koristnost česa: hvalno je, da ni odpovedala svojega sodelovanja; sam.: dobiti hvalno iz fizike nekdaj drugo najvišjo pozitivno oceno ♪
- hvalevréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden hvale, priznanja: hvalevreden namen; storil je hvalevredno dejanje / zastar. otrok je zaradi svoje pridnosti res hvalevreden vreden hvale, pohvale ♪
- hválež -a m (ȃ) ekspr., redko kdor se (rad) hvali: ne morem več poslušati tega hvaleža ♪
- hvaléžen -žna -o prid., hvaléžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže: hvaležen človek; hvaležen je svojim staršem in učiteljem; biti hvaležen za pomoč, za opozorilo; globoko, iskreno hvaležen; zelo sem ti hvaležen; vznes. hvaležen ti bom do groba, do smrti; iz srca, od srca hvaležen / hvaležno srce / pes je zvesta in hvaležna žival / izkazati, pokazati se hvaležnega 2. ki vsebuje, izraža hvalo, zahvalo: hvaležen nasmeh, pogled; hvaležne besede / vznes. ohraniti koga v hvaležnem spominu 3. ki zagotavlja zadovoljstvo, uspeh, korist: to je zelo hvaležna barva za otroške obleke; hvaležno blago / hvaležna naloga; hvaležna snov za razgovor; lotil se je hvaležnega dela hvaléžno prisl.: hvaležno pogledati; hvaležno sprejeti dar, nasvet; ob slovesu mu je hvaležno stisnil roko / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo ♪
- hvalíčiti -im nedov. (í ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: hvaličil je vse po vrsti / ekspr. samo hvaliči se, ne naredi pa nič hvali se ♪
- hvalísati -am nedov. (ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: kramarji so vabili in hvalisali svoje blago / slabš. hvalisa se, da je prepotoval že pol sveta hvali se hvalisajóč -a -e: časopis je objavil hvalisajočo oceno hvalísan -a -o: hvalisana kulturnost našega ljudstva ♪
- hvalísav -a -o prid. (ȋ) ki se (rad) pretirano, navadno neupravičeno hvali: hvalisav in prepirljiv človek / hvalisava reklama / hvalisavi pokloni ♪
- hvalísavec -vca m (ȋ) kdor se (rad) pretirano, navadno neupravičeno hvali: bil je lažnivec in sebičen hvalisavec ♪
- hvalísavost -i ž (ȋ) lastnost hvalisavega človeka: moti jih njegova hvalisavost; boriti se proti ozkosrčnosti in hvalisavosti ∙ ekspr. sama hvalisavost ga je zelo (rad) hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema ♪
- hvalíti in hváliti -im nedov. (ȋ á) 1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno // zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti 2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec ● delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati hvalíti se in hváliti se z govorjenjem ali
vedenjem izražati, poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: hvali se, da ima vsega; hvaliti se z bistrostjo, z junaštvom ∙ ekspr. ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil nočem, nimam namena poudarjati svoje sposobnosti; preg. dobro blago se samo hvali hvalèč -éča -e: pripovedovala je o sebi, hvaleč se s svojimi vplivnimi znanci; ne mara hvalečih kritik hváljen -a -o: to je najbolj hvaljen zdravnik v mestu; zelo hvaljena knjiga, predstava / v krščanskem okolju, kot pozdrav (duhovniku) Hvaljen (bodi) Jezus (Kristus)! ♪
- hvalospèv in hvalospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše: moliti hvalospev / velikonočni hvalospev 2. redko slavospev, hvalnica: hvalospev zaslužnemu možu; hvalospev pomladi ∙ ekspr. neprestano mu poje hvalospeve zelo ga hvali ♪
- í m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, í íja (ȋ) deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; čitljivi iji ∙ ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i ◊ lingv. samostalniki s končnico -i v rodilniku; i-osnova ijevska osnova; mat. i število, katerega kvadrat je -1; neskl. pril.: metal. profil I in I profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I ♪
- í medm. (ȋ) izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: i, pa smo te ujeli na laži ♪
- íbarica -e ž (ȋ) pog. ibar: on kadi ibarice ♪
- íbis -a m (ȋ) zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti ♪
- ícika -e ž (ȋ) nar. severovzhodno, ljubk. telica ali mlada krava: iciko so prodali in odpeljali iz hleva / pri klicanju na, icika, na ♪
6.831 6.856 6.881 6.906 6.931 6.956 6.981 7.006 7.031 7.056