Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (6.101-6.125)



  1.      géotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov
  2.      geránija  -e ž (á) lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okno z geranijami
  3.      gerènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave: gerenti in župani; gerent občine / gerent posojilnice
  4.      gerêntski  in geréntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od gerent: vse to je spadalo v njegove gerentske posle
  5.      germánstvo  -a s () lastnosti, značilnosti Germanov: njegovo germanstvo jo je odbijalo / nav. ekspr. srdit nasprotnik germanstva nemštva / spopad med slovanstvom in germanstvom Germani
  6.      gerontokracíja  -e ž () soc. skupina starejših, starih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na politiko: vloga gerontokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: gerontokracija v Sparti
  7.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
  8.      gésta  -e ž (ẹ̑) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja: naredil je odločno gesto; gospodovalna, široka, teatralična gesta; prepričeval ga je z živahnimi gestami; sporazumevanje z gestami 2. knjiž. dejanje, ukrep: to je bila plemenita gesta; predsednikov obisk predstavlja prijateljsko gesto; tak postopek imamo za sovražno gesto proti državi; gesta priznanja; ta odločba je humana gesta do delovnega človeka / slabš. to je pri njem le gesta dejanje, preračunano na zunanji učinek
  9.      gestápo  -a m, tudi ž neskl. () kratica, v nacistični Nemčiji tajna državna policija: vse talce je gestapo obsodil na smrt; šef gestapa; zločini gestapa / aretiral ga je gestapo pripadniki gestapa
  10.      gestápovec  -vca m () pog. pripadnik gestapa: bil je gestapovec; ponoči so prišli ponj gestapovci; pasti v roke gestapovcem
  11.      gestápovka  -e ž () pog. pripadnica gestapa
  12.      géz  -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik nizozemskega osvobodilnega gibanja proti Špancem v 16. stoletju
  13.      gíb  -a m () premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega: delati, posnemati gibe; avtomatični gibi; mehki, mirni gibi; nagel, sunkovit gib; nagonski gib samoobrambe; plesni gib; gibi rok / proučevati ritem dela in delovnih gibov / kazati veselje nad vsem, kar je v zvezi s plesom in gibom gibanjem; pren. človekovi notranji gibi ◊ strojn. delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; gib bata pot bata od ene skrajne lege do druge
  14.      gibánica  in gíbanica -e ž (ā; ) gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji: peči gibanice; s smetano polnjene gibanice / belokranjska, prekmurska, prleška gibanica
  15.      gíbanje  -a s (í) 1. glagolnik od gibati: a) gibanje roke b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu 2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva 3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje ◊ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
  16.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála () 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice
  17.      gíbčen  -čna -o prid., gíbčnejši (í ) 1. ki se z lahkoto giblje, premika: gibčen telovadec; zadnje čase postaja fant gibčnejši; gibčen kot vrtavka / gibčni prsti; bila je visoke, gibčne postave; gibčno telo ∙ ekspr. bila je nenavadno gibčnega jezika klepetava, gostobesedna // redko razgiban, živahen: gibčni ritem valčka 2. sposoben se prilagajati času, razmeram: bil je gibčnega duha; uporabljati gibčno in pametno taktiko / gibčen repertoar drame / gibčen predpis gíbčno prisl.: gibčno se obrne k njemu; gibčno je skočil s konja
  18.      gíbčnost  -i ž (í) lastnost, značilnost gibčnega: ohranil je pravo mladostno gibčnost / gibčnost v obnašanju je razodevala njeno veselo naravo / diplomatska gibčnost; pokazal je izredno gibčnost duha
  19.      gíbek  -bka -o prid., gíbkejši in gibkéjši (í) knjiž. 1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant; zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda // ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka ♦ teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati 2. razgiban, živahen: gibka domišljija; ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi gíbko prisl.: hodila je prožno in gibko ♦ muz. gibko označba za izraz izvajanja grazioso
  20.      gibljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost gibljivega: gibljivost mišic; gibljivost v sklepih / omogočiti soigralcem v napadu večjo gibljivost / velika gibljivost prebivalstva
  21.      gíg  -a m () 1. lahek, navadno odprt enovprežen voz na dveh kolesih: voziti se z gigom 2. navt. dolg, lahek čoln na vesla na vojni ladji: poveljnik se je iz giga povzpel na ladjo
  22.      gíga  -e [džiga tudi žiga] ž () živahen ples v dvodobnem ali tridobnem taktu, po izvoru iz Anglije: mornarji so zaplesali gigo ♦ muz. zadnji stavek baročne suite
  23.      gigánt  -a m (ā) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad gigantov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: portal nosita dva giganta 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je gigant // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi gigant umetnosti, znanja 3. publ., ekspr. zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: zgradili so hidroenergetski gigant; obratovati je začelo več novih industrijskih gigantov; tehnični gigant
  24.      gigantízem  -zma m () med. čezmerna rast telesa ali delov telesa, navadno kot posledica obolenja hipofize: pojav gigantizma pri mladostnikih; pren. brutalni gigantizem v kiparstvu
  25.      gigantomaníja  -e ž () ekspr. pretirana težnja po nenavadno velikem, gigantskem: investicijska gigantomanija; pojavi gigantomanije v gradnji industrije

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA