Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (551-575)



  1.      kàdar  stil. kadàr vez. (; ) 1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli // v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: delavski svet naj poseže, kadar ravna uprava samovoljno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja ∙ preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti 2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko: kadar bo zrasel, bo šofer; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko
  2.      kàdarkóli  in kàdar kóli prisl. (-ọ̑) izraža poljubnost časa: ker so bili sosedje, jo je lahko videl kadarkoli
  3.      kàdarkóli  in kàdar kóli vez. (-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: lahko pride, kadarkoli želi
  4.      kadáver  -vra m (á) knjiž. mrtvo telo, truplo: povsod so ležali človeški in živalski kadavri / slabš. zanj je svet samo še gnijoč kadaver ♦ med., vet. secirati kadaver
  5.      kádca  -e ž, rod. mn. kádic () redko kadica: presaditi rastlino iz lončka v kadco
  6.      káden  -dna -o prid. () nanašajoč se na kad: kadne kopeli / kadno zelje ♦ teh. kadna peč peč za taljenje stekla
  7.      kadénca  -e ž (ẹ̑) muz. 1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba: melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca // knjiž., navadno s prilastkom zvok, zven: poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha 2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe: pevka je zapela učinkovito kadenco ◊ lingv. padajoči tonski potek na koncu stavka
  8.      kadencíranje  -a s () glagolnik od kadencirati: kadenciranje na vodilnem tonu / način kadenciranja
  9.      kadencírati  -am dov. in nedov. () muz. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov: pianist je kadenciral temo vedno na drugačen način kadencíran -a -o: kadencirano petje
  10.      káder 1 -dra m (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri ● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
  11.      káder 2 -dra m (á) film. najmanjša vsebinska in oblikovna enota filma: snemajo zadnje kadre novega filma / razdeliti prizor, scenarij na kadre / iz filma so izrezali cele kadre / filmski, televizijski kader
  12.      kadét  -a m (ẹ̑) 1. gojenec šole za miličnike: v šoli za notranje zadeve je letos večje število kadetov / miličniški kadeti 2. v nekaterih državah gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja: v boj so morali tudi kadeti 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil (opel) kadet 4. v carski Rusiji, med državljansko vojno član buržoazne protirevolucionarne stranke: kadeti in menjševiki ◊ navt. pripravnik za oficirja krova v trgovski mornarici
  13.      kadéten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko kadetski: opraviti kadetni staž
  14.      kadétnica  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za oficirje: absolvent kadetnice // poslopje te šole: stala sta pred kadetnico
  15.      kadétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kadete: kadetska uniforma / kadetski staž absolventov pomorske šole / kadetski način šolanja miličnikov
  16.      kádi  -ja m () v turškem okolju sodnik: sprla sta se in šla h kadiju; pravični kadi
  17.      kadíca  -e ž (í) manjšalnica od kad: pred hišo stojijo oleandri v kadicah in čebricah; lesena kadica / ribe je imel v stekleni kadici
  18.      kadíčka  -e ž (í) manjšalnica od kadica: raznobarvne ribice v kadičkah in akvarijih
  19.      kádija  -e m () v jugoslovanskem muslimanskem okolju, nekdaj sodnik: hajduki so ubili kadijo
  20.      kadílec  -lca [c in lc] m () kdor (redno) kadi zaradi užitka, iz navade: biti kadilec; hud, strasten kadilec; kadilci in nekadilci / priložnosten kadilec / kadilci opija / oddelek za kadilce
  21.      kadílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba
  22.      kadílka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od kadilec: bila je strastna kadilka
  23.      kadílnica  -e ž () 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙ ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
  24.      kadílnik  -a m () čeb. priprava za dimljenje čebel: dimiti s kadilnikom / kadilnik na meh
  25.      kadílo  -a s (í) 1. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju oddaja dišeč dim: prižigati, zažigati kadilo / skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu / dišeče kadilo ∙ ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga 2. redko kadivo: kupiti različna kadila

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA