Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (51-75)


  1.      administratíva  -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa ♪
  2.      administratívec  -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci ♪
  3.      administratíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene ♪
  4.      administrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja ♪
  5.      administrátorka  -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke ♪
  6.      administrátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli ♪
  7.      administrátorstvo  -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel ♪
  8.      administratúra  -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa ♪
  9.      administrírati  -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle ♪
  10.      admirál  -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta ♪
  11.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta ♪
  12.      admirálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor ♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom ♪
  13.      admirálstvo  -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo ♪
  14.      adnéks  -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi ♪
  15.      adnotácija  -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba ♪
  16.      ad óculos  [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati ♪
  17.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence ♪
  18.      adolescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče ♪
  19.      adolescènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov ♪
  20.      adónis  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa ♪
  21.      adópcija  -e ž (ọ́) posvojitev ♪
  22.      adoptánt  -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec ♪
  23.      adoptíranec  -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec ♪
  24.      adoptíranje  -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot ♪
  25.      adoptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA