Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (4.976-5.000)


  1.      domóv  stil. domú prisl. (ọ̄; ū) v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov ∙ pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje // v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov ♪
  2.      domovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu ♪
  3.      domováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši domuje sreča ♪
  4.      domovinoljúbje  -a s (ȗ) zastar. ljubezen do doma, domovine: mladina se je vzgajala v domovinoljubju ♪
  5.      domovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila ◊ jur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine ♪
  6.      domovínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva ♪
  7.      dóna  in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza ♪
  8.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
  9.      donatíst  -a m (ȋ) rel. pripadnik starokrščanske verske sekte, imenovane po škofu Donatu ♪
  10.      donebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko ♪
  11.      donébnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nebotičnik: mesto s številnimi donebniki; stanoval je v dvajsetem nadstropju donebnika ♪
  12.      dónja  in dóña -e [-nja] ž (ọ̑) navadno pristavek k ženskemu imenu, v španskem okolju gospa: donja Emilija ♪
  13.      donkihót  -a m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva doseči kaj velikega, nedosegljivega, navadno brez uspeha: on je nepoboljšljiv donkihot ♪
  14.      dónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Don: donska gladina se leskeče v soncu / donski kozaki ♪
  15.      dopásti se  -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil ♪
  16.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj ♪
  17.      dopís  -a m (ȋ) 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve ♪
  18.      dopísati  in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov ♪
  19.      dopísen  -sna -o prid. (ȋ) ki poteka z dopisovanjem: dopisni pouk; študirati po dopisni metodi; dopisno šolanje / dopisni član akademije znanosti in umetnosti njen član, za stopnjo nižji od akademika; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila ♦ šol. dopisni tečaj; dopisna šola šola, v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem ♪
  20.      dopísništvo  -a s (ȋ) 1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom // dopisniški urad: dopisništvo Tanjuga v Pragi 2. redko dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo ♪
  21.      dopisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka ♪
  22.      dopisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
  23.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
  24.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode ♪
  25.      doplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi doplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti kam: ladja je doplula do brega ♪

   4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA