Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (3.881-3.905)



  1.      citráš  -a m (á) kdor igra (na) citre: vzgajati mlade citraše
  2.      citronát  -a m () limonin ekstrakt v prahu: pripraviti limonado s citronatom
  3.      citrónovec  -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
  4.      citrónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok ♦ kem. citronska kislina citronova kislina citrónsko prisl.: citronsko rumena obleka
  5.      cítrus  -a m () južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus
  6.      cividínec  -nca m () kislo vino iz okolice Čedada, navadno belo
  7.      civílen  -lna -o prid. () 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
  8.      civilístovski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
  9.      civilizatóren  -rna -o prid. (ọ̑) ki pospešuje civilizacijo; civilizatoričen: kulturno in civilizatorno prizadevanje
  10.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare
  11.      cizelírati  -am nedov. in dov. () vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj; pren. pisatelj cizelira svoja dela ♦ num. dokončno obdelati odlitek cizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek
  12.      cmákati  -am nedov. () 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč
  13.      cmakljáti  -ám nedov.) rahlo cmakati: otrok je zadovoljno cmakljal in se oblizoval
  14.      cmákniti  -em dov.) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil
  15.      cmáriti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
  16.      cméndra  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra
  17.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
  18.      cmérast  in cmêrast -a -o prid. (ẹ̄; ) ekspr. ki se (rad) joka: kako si cmerast; cmera cmerasta / cmerasti glasovi otrok
  19.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral
  20.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. ( á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
  21.      cméravec  in cmerávec -vca m (ẹ́; ) ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah // slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec
  22.      cméravka  in cmerávka -e ž (ẹ́; ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: zmerom je bila cmeravka
  23.      cmérda  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: prava cmerda si // cmerjenje: ali je zato treba take cmerde in stokanja
  24.      cmérga  in cmêrga -e ž (ẹ̑; ) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: seveda te boli, ker si taka cmerga // cmerjenje: s cmergo pri materi vse doseže
  25.      cmeríka  -e ž (í) slabš. kdor se (rad) joka: kdo se bo družil s tako cmeriko ◊ bot. jesenski podlesek

   3.756 3.781 3.806 3.831 3.856 3.881 3.906 3.931 3.956 3.981  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA