Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (3.806-3.830)



  1.      cestíšče  -a s (í) ploskev, površina ceste, namenjena zlasti za vozila: razširjevati cestišče; zavoziti s cestišča; asfaltno, kockano, makadamsko cestišče; desno cestišče; dvojno cestišče
  2.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem
  3.      cevovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda ♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega
  4.      cézar  -ja m (ẹ̑) 1. zgod. naslov za rimske vladarje od Julija Cezarja naprej: vladavina cezarjev 2. redko cesar
  5.      cezarízem  -zma m () polit. vladavina z neomejeno oblastjo vladarja, a tudi z nekaterimi demokratičnimi elementi
  6.      cézaropapízem  -zma m (ẹ̑-) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
  7.      cezúra  -e ž () 1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro 2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe
  8.      cha-cha-chá  tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. () ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
  9.      chárleston  in čárlston -a [čarls-] m () hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati charleston // skladba za ta ples: igrati charleston
  10.      chêrry  -ja [šeri tudi čeri] m () 1. desertno češnjevo vino: naročil si je kozarec cherryja 2. pog. cherry brandy: rad pije cherry; neskl. pril.: cherry vino
  11.      ciacóna  in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo
  12.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje
  13.      cianizírati  -am nedov. in dov. () 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom
  14.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice
  15.      ciánov  -a -o prid. () nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
  16.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic
  17.      cíbet  -a m () močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke
  18.      cíbetovka  -e ž () nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae
  19.      cíbora  -e ž (í) sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah
  20.      cibórij  -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
  21.      cíciban  -a m () ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole
  22.      cífra  -e ž () 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra
  23.      cífrati  -am nedov. () star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo
  24.      cigàn  -ána m ( á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
  25.      cigánček  -čka m () 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata

   3.681 3.706 3.731 3.756 3.781 3.806 3.831 3.856 3.881 3.906  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA