Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (3.576-3.600)



  1.      briljánca  -e ž () knjiž., ekspr. popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: tehnična briljanca pianista; ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja / orkestralna briljanca
  2.      briljánten  -tna -o prid., briljántnejši () 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten ◊ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
  3.      briljírati  -am nedov. () knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi; briljiral je z znanjem jezikov
  4.      brínovček  in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva
  5.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála (í ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
  6.      brísavica  -e ž () zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin
  7.      británika  -e ž (á) nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko
  8.      bríti  bríjem nedov., brìl in bríl (í ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
  9.      brítof  -a m () nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh
  10.      brizgáč  -a m (á) nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač
  11.      brízgati  -am nedov. () 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
  12.      brížen  -žna -o prid.) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
  13.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
  14.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  15.      brkljánje  -a s () glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu
  16.      brlívka  -e ž () preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati
  17.      brljávost  -i ž (á) ekspr. slabovidnost: težko je z njim zaradi njegove brljavosti
  18.      brnênje  -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca
  19.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
  20.      brodáriti  -im nedov.) 1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi 2. zastar. pluti: ladje brodarijo po morju
  21.      brodárstvo  -a s () 1. opravljanje brodarskega poklica: zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu 2. redko pomorstvo, plovba: razvoj brodarstva
  22.      brodíšče  -a s (í) 1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče 2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču
  23.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  24.      brodníštvo  -a s () opravljanje brodniškega poklica: zaradi starosti je opustil brodništvo / nekdanje brodništvo na Savi
  25.      brodolòm  -ôma m ( ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA