Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (3.306-3.330)


  1.      blódnja  tudi blôdnja -e ž (ọ́; ó) 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za neznanim ◊ psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; preganjalna blodnja ♪
  2.      blók  -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo ◊ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava ♪
  3.      blokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič ◊ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa ♪
  4.      blókoven  tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama ♪
  5.      blúf  -a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre; gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom ♪
  6.      blùnk  medm. (ȕ) posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo ♪
  7.      blúščec  -a [čǝc] m (ȗ) bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
  8.      blúza  -e ž (ȗ) 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze ♪
  9.      bóa  -e ž (ọ̑) 1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav: napadla ga je ogromna boa 2. velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit: okrog vratu si je ovila soboljo boo / boa iz ptičjih peres ♪
  10.      bòb  bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
  11.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
  12.      bóber  in bôber -bra m (ọ́; ó) vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove ♦ zool. evropski, kanadski bober // pog. bobrovo krzno, bobrovina ♪
  13.      bóbnanje  -a s (ọ̑) glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi ♪
  14.      bôbovec  -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga ♪
  15.      bóbrovec  in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
  16.      bóbrovka  in bôbrovka -e ž (ọ́; ó) 1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino 2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka ♪
  17.      bóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje // prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote ◊ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada bóčno prisl.: sovražnika so napadli bočno ♪
  18.      bóčenje  -a s (ọ̄) glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša ♪
  19.      bóčiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino bóčiti se dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad strehami; nad zemljo se je bočilo jesensko nebo razprostiralo ♦ les. les se boči se zvija ♪
  20.      bóčnica  -e ž (ọ̑) redko stranska deska, stena predmeta: ladjedelec veže bočnice; posteljna bočnica stranica ◊ anat. parna kost medenice; kolčnica; les. deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda ♪
  21.      bodálnica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev ♪
  22.      bôdec  in bódec -dca m (ō; ọ̑) star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica: ježevi bodci 2. zbadanje, bodenje: bodec v prsih ♪
  23.      bodèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi // ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje ♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis ♪
  24.      bódež  -a m (ọ̑) star. bodalo: oborožil se je z ostrim bodežem ◊ bot. trnat plevel z rožnatimi cveti; navadni gladež; lov. lovski nož z rezilom na obeh straneh ♪
  25.      bódi  -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom 1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi! 2. redko, v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti 3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti sem ♪

   3.181 3.206 3.231 3.256 3.281 3.306 3.331 3.356 3.381 3.406  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA