Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (3.176-3.200)



  1.      bezáti  -ám [bǝz] nedov.) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
  2.      bezljàv  -áva -o [bǝz in bez] prid. ( á) ki rad bezlja: bezljava krava
  3.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  4.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
  5.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  6.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. () adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
  7.      bíba  -e ž () otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre
  8.      bíbavica  -e ž () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
  9.      bibliofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bibliofile: bibliofilska strast / knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji v majhni nakladi in posebni opremi
  10.      bibliomán  -a m () strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman
  11.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  12.      bibliotéški  -a -o prid. (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo
  13.      bíc  -a m () navadno pri klicanju ovca, bacek: na, bic, jej!
  14.      bíca 2 -e ž () nar. severozahodno ovca: zapazil je ujedo, ki je napadla bico
  15.      bícek  -cka m () nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati
  16.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
  17.      bíceps  -a m () anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
  18.      biciklíst  -a m () 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)
  19.      biciklízem  -zma m () 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost
  20.      bíč 1 in bìč bíča m ( í; í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadlogamuz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
  21.      bíčar  -ja m () 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev
  22.      bíčati  -am nedov. ( ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice
  23.      bíček 3 -čka m () redko mlad bik; bikec: podivjan biček
  24.      bídermajerski  -a -o prid. () nanašajoč se na bidermajer: bidermajerski slog / bidermajersko pohištvo / take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi
  25.      bienálski  -a -o prid. () nanašajoč se na bienale: bienalska prireditev / bienalska nagrada

   3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA