Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (3.106-3.130)


  1.      béj  -a m (ẹ̑) 1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg: turški beji 2. nekdaj vladar Tunisa ♪
  2.      béka  -e ž (ẹ́) grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi // šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko; iz bek spletena košara ♪
  3.      bél  -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči ◊ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen ∙ belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki ♪
  4.      bélcebub  in belcebúb -a m (ẹ̑; ȗ) rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim ♪
  5.      bélče  -ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir ♪
  6.      bélček  -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo ♪
  7.      bélec  -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane ♪
  8.      beletríja  -e ž (ȋ) knjiž. umetniška literatura, leposlovje: pisati beletrijo; mladinska beletrija; moderna beletrija ♪
  9.      beléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem 2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo ♪
  10.      beléžnica  -e ž (ẹ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi ♪
  11.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
  12.      belíčnik  -a m (ȋ) 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov ♪
  13.      belíčnost  -i ž (ȋ) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost ♪
  14.      belílnica  -e ž (ȋ) tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne ♪
  15.      belín  -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin ♪
  16.      belínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček ♪
  17.      beljáva  -e ž (ȃ) les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi ♪
  18.      béljenje 1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten ♪
  19.      bélka  -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus ♪
  20.      belobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico ♪
  21.      belogardíst  -a m (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci ♪
  22.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas ♦ zool. beloglavi jastreb ♪
  23.      belokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi ♪
  24.      belorítec  -tca m (ȋ) zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus ♪
  25.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪

   2.981 3.006 3.031 3.056 3.081 3.106 3.131 3.156 3.181 3.206  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA