Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (2.576-2.600)


  1.      akcelerátor  -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
  2.      ákcija 1 -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu ◊ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile ♪
  3.      ákcija 2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije ♪
  4.      ákcijski  in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
  5.      ákna  -e ž, tudi ákne neskl. (ȃ) med. mozoljavost, mozoljavica: akna je zlasti nadloga mladih; to milo se uspešno uporablja proti akni ♪
  6.      àko  in ako vez. (ȁ) raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit ♪
  7.      akomodírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju; novim razmeram se je hitro akomodiral ♦ med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč ♪
  8.      àkonfesionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola ♪
  9.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
  10.      akórdika  -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih ♪
  11.      akrilát  -a m (ȃ) kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo ♪
  12.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom ♪
  13.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih ♪
  14.      akromegalíja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu ♪
  15.      akroním  -a m (ȋ) lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov ♪
  16.      akrotêrij  -a m (é) arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij ♪
  17.      aksolótel  -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum ♪
  18.      ákt  -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih ♪
  19.      aktánt  -a m (ā) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik ♪
  20.      aktinídija  -e ž (ȋ) trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi ♪
  21.      aktínij  -a m (í) kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac ♪
  22.      aktív  -a m (ȋ) 1. najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli 2. delovna skupina: aktiv mladih zadružnikov; strokovni aktiv slavistov // žarg. sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu ♪
  23.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
  24.      aktivíranje  -a s (ȋ) glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine; delo za aktiviranje množic ♪
  25.      aktivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva ♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati ♪

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA