Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (25.056-25.080)


  1.      vulkán  -a m (ȃ) 1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik: vulkan bruha; vulkan že več desetletij miruje; delovanje, izbruh vulkana; pobočje, vrh vulkana; njuna ljubezen je kot vulkan močna, silovita ♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli vulkan ki ne bruha več; podmorski vulkan na morskem dnu 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi z veliko močjo, silovitostjo: vulkan navdušenja, strasti ♪
  2.      vulkanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. krpati s prilepljenjem krpe iz kavčuka s segrevanjem: vulkanizirati pnevmatiko, zračnico 2. navadno v zvezi s kavčuk obdelovati z žveplom ali njegovimi spojinami, navadno pri višji temperaturi: vulkanizirati kavčuk vulkanizíran -a -o: vulkanizirano mesto na zračnici ♦ obrt. vulkanizirana obutev obutev z gumijastim podplatom, prilepljenim z vulkanizacijo ♪
  3.      vulkánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava ∙ ekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovit ♦ geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje; vulkanski otok otok, ki so ga zgradile predornine; vulkanski potres; petr. vulkanska breča; vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave ♪
  4.      vzajémen  -mna -o prid., vzajémnejši (ẹ̑) 1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom: vzajemna usluga; vzajemno priznavanje študijskih naslovov / vzajemen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: vzajemno delovanje organov / vzajemen razvoj / vzajemna določenost teorije in prakse ♦ fiz. zakon o vzajemnem učinku 2. ki se nanaša na člane kake skupine v odnosu drug do drugega: vzajemna pomoč; vzajemno spodbujanje; sovraštvo, sumničenje je bilo vzajemno // ki temelji na medsebojni povezanosti, pomoči, podpori članov kake skupnosti: prizadevati si za vzajemne odnose v družini / vzajemno sporazumevanje je bilo oteženo medsebojno 3. knjiž. skupen: imeti čut za vzajemno delo; z vzajemnim razmišljanjem najti rešitev / imeti s kom precej vzajemnih potez vzajémno prisl.: vzajemno si pomagati ♪
  5.      vzbesnéti  -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni vzbesnèl in vzbesnél -éla -o: vzbesnel človek ♪
  6.      vzblestéti  -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í) knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo / nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel ♪
  7.      vzblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zableščati se, zalesketati se: vodna gladina vzblesteva; oči so ji vzblestevale od sreče / nad izložbami vzblestevajo reklame se sveteč pojavljajo / požari vzblestevajo in ugašajo zagorevajo ♪
  8.      vzbóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo ♪
  9.      vzbókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbokel hrbet kamele; vzbokla ploskev; zrcalo je vzboklo ♦ zool. vzboklo-jamasto vretence vretence, ki je spredaj izbočeno in zadaj vbočeno ♪
  10.      vzbŕst  -í ž (ȓ) 1. glagolnik od vzbrsteti: mraz zadržuje vzbrst drevja 2. med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju; eflorescenca: koža, polna vzbrsti / kožna vzbrst ♪
  11.      vzbudíti  -ím dov., vzbúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da kaj nastane: vzbuditi jezo, slabo voljo; vzbuditi v kom sočutje; vzbuditi otroku veselje do risanja; vzbuditi zanimanje za študij; vzbuditi pri bolniku zaupanje v zdravila / rešitev je vzbudila različne pomisleke; s svojim vedenjem je vzbudila pozornost / ekspr.: hudo trpljenje mu je vzbudilo misel na smrt zaradi hudega trpljenja je začel misliti na smrt; v srcu se ji vzbudi kesanje začne se kesati // povzročiti, da kaj začne delovati: vzbuditi čute, domišljijo; vzbuditi spomin na nekdanje dni 2. zastar. zbuditi: treba bo vzbuditi ljudi / vzbuditi iz spanja / vzbuditi iz razmišljanja ◊ elektr. vzbuditi električni generator povzročiti v njem magnetni pretok z električnim tokom; vzbuditi električno napetost; fiz. vzbuditi atom z dovajanjem energije spraviti ga v vzbujeno stanje; vzbuditi fluorescenco vzbudívši zastar.: vzbudivši celo družino, je odšel vzbujèn -êna -o: vzbujen iz spanja; vzbujena čustva ♦ fiz. atom v vzbujenem stanju atom s prebitkom energije ♪
  12.      vzbúh  -a m (ȗ) 1. močen, nenaden sunek zraka: vzbuh nas je vrgel po tleh / zaradi vzbuha eksplozije so popokale šipe // zamolkel glas ob takem sunku: najprej se je slišal vzbuh, potem je priletelo kamenje 2. glagolnik od vzbuhniti: vzbuh ognja; eksplozija je povzročila vzbuhe zemlje in kamenja / vzbuhi jeze in sovraštva / vzbuh razstreliva ● knjiž., redko sredi ščita je jeklen vzbuh vzboklina, izboklina ♪
  13.      vzbuhávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. drug za drugim z zamolklim glasom eksplodirati: granate padajo v ogenj in vzbuhavajo ♪
  14.      vzbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. buhniti navzgor: skozi razpoke vzbuhne plamen; pren., pesn. iz gozdov je vzbuhnil upor 2. preh., ekspr. s silo vreči navzgor: eksplozija je vzbuhnila v zrak zemljo in kamenje 3. ekspr. nenadoma, silovito se pojaviti: na hrbtu so ji vzbuhnile rdeče otekline / v njem je vzbuhnila jeza 4. ekspr. z zamolklim glasom eksplodirati: na ulici je vzbuhnila petarda / za vsako malenkost vzbuhne nezadržano, silovito izrazi svojo jezo ● ekspr. omizje vzbuhne v krohot se nenadoma glasno zasmeje ♪
  15.      vzbújanje  -a s (ú) glagolnik od vzbujati: vzbujanje zadovoljstva; vzbujanje skrbi / vzbujanje dvomov; vzbujanje pozornosti ♪
  16.      vzbújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da kaj nastane: vzbujati jezo, sovraštvo, dobro voljo; dosedanji dosežki vzbujajo upanje, da bo načrt uresničen; vzbujati otroku veselje do dela; vzbujati v kom zanimanje za kaj / tako govorjenje vzbuja dvome, pomisleke; vzbujati občudovanje, pozornost / vzbujati občutek, vtis trdnosti; sadje mu vzbuja tek // povzročati, da kaj začne delovati: slika vzbuja domišljijo; vzbuja se mu vest 2. povzročati, da nastane kak pojav: vzbujati hrup; vzbujati nihanje, valovanje 3. zastar. zbujati: vzbujati otroka; ponoči se pogosto vzbuja ● zastar. pravi vzgojitelj opazuje in vzbuja spodbuja; zastar. vzbujali so spomine in se tolažili obujali ◊ elektr. vzbujati električni generator povzročati v njem magnetni pretok z električnim tokom; fiz. vzbujati z dovajanjem energije dosegati spremembe (v sistemu) vzbujajóč -a -e: tesnobo vzbujajoč smeh; vzbujajoča se narava; upanje vzbujajoča novica ♪
  17.      vzbúniti  -im dov. (ú ȗ) zastar. 1. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzbuniti ljudstvo; vzbuniti proti vladarju 2. alarmirati, opozoriti: vzbuniti stražo / dogodek jih je vzbunil vznemiril, razburil ♪
  18.      vzbúriti  -im dov. (ū ȗ) 1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja: dražljaj vzburi živec / spolno vzburiti ♦ anat. vzburiti živčne končiče 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter vzburi vodno gladino // vznemiriti: vzburil ga je preplašen klic, tresk / film je gledalce zelo vzburil; čustveno vzburiti / odkritje je vzburilo ves svet // razvneti: žival je vzburila njihovo lovsko strast / vzburiti domišljijo / neobjektivna ocena ga je precej vzburila razburila, razjezila vzbúriti se knjiž. postati razgiban, valovit: morje se je vzburilo / zaradi viharja se je vzburil tudi zrak v jami vzbúrjen -a -o: vzburjeni čuti; vzburjena množica; vzburjeno morje; prisl.: vzburjeno odgovoriti ♪
  19.      vzbúrjati  -am nedov. (ú) 1. s svojim delovanjem povzročati reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja: nikotin vzburja živčni sistem / vsak gib njenega telesa ga vzburja / spolno vzburjati 2. knjiž. delati razgibano, valovito: vihar vzburja morsko gladino // vznemirjati: vzburjati komu čustva, srce; take misli so ga zelo vzburjale / pojavi, ki vzburjajo raziskovalce // razvnemati: roman vzburja domišljijo / krivica jo vzburja razburja, jezi ♪
  20.      vzbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: močen veter je vzburkal jezersko gladino // ekspr. vznemiriti, razvneti: novica je vzburkala javnost; stavka je vzburkala delavstvo / dekle je vzburkalo njegova čustva vzbúrkati se postati razgiban, valovit: proti večeru se je morje vzburkalo / v kratkem času so se okrog nas vzburkali valovi vzbúrkan -a -o deležnik od vzburkati: preveč je vzburkan, zato potrpite; vzburkano morje // ekspr. nemiren, buren: vzburkani časi ♪
  21.      vzburkávati  -am nedov. (ȃ) večkrat vzburkati: veter vzburkava morsko gladino // ekspr. vznemirjati, razvnemati: strasti ga vzburkavajo ♪
  22.      vzcvèsti  tudi vzcvestì vzcvetèm, in vzcvêsti vzcvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., vzcvèl vzcvelà in vzcvêla in vzcvetèl vzcvetlà in vzcvêtel vzcvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: tulipan vzcvete; vzcvesti pozno spomladi / ekspr. vrt vzcvete 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: dekle je čez noč vzcvelo 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto vzcvete v šestnajstem stoletju // pojaviti se v veliki meri: v deželi vzcvete umetnost // pojaviti se sploh: med njima kmalu vzcvete ljubezen ♪
  23.      vzcvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) začenjati cveteti: sadno drevje že vzcveta; pren., ekspr. na obrazu ji vzcveta lepota ♪
  24.      vzcvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so vzcvetele; zaradi mraza je češnja pozno vzcvetela / ekspr. travnik je že vzcvetel / ekspr. ko bo vzcvetela pomlad, bo vse dobro; pren., ekspr. iz krvi in žrtev je vzcvetela svoboda 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: po porodu je kmalu spet vzcvetela / ko je vzcvetela v mladenko, je postala igralka 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: njegovo posestvo je v zadnjih letih vzcvetelo // pojaviti se v veliki meri: ob meji je vzcvetelo tihotapstvo / v njeni duši so vzcveteli spomini // pojaviti se sploh: v srcu ji je vzcvetelo upanje ♪
  25.      vzdéti  vzdénem dov., vzdêni vzdeníte (ẹ́) knjiž., navadno v zvezi z ime, vzdevek dati, določiti: profesorju slovenščine so vzdeli ime Vejica ♪

   24.931 24.956 24.981 25.006 25.031 25.056 25.081 25.106 25.131 25.156  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA