Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (24.581-24.605)


  1.      vključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vzpostavljati (s stikalom) električni tok in s tem omogočati delovanje česa: vključevati televizijski sprejemnik, ventilator s pritiskom na gumb; stroj se vključuje in izključuje avtomatsko ♦ elektr. vzpostavljati električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico 2. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: vključevati osvojena ozemlja v svojo državo; vključevati manjša podjetja v večja // delati, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključevati v revijo politične članke / vključevati športno vzgojo v šolsko dejavnost / vključevati rezultate analiz v raziskavo // imeti za sestavni del: ta zakon vključuje pravico do samoodločbe / publ. tak način dela vključuje napake dopušča, povzroča 3. delati, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključevati ljudi v društva, stranke; vključevati otroke v razne izobraževalne ustanove 4. delati, da kdo sodeluje pri kaki dejavnosti: vključevati v preiskavo nove strokovnjake; vključevati mladino v raziskovanje javnega mnenja / vključevati novince v delo / vključevati koga v zabavo vključeváti se 1. postajati član kake organizacije, skupnosti: vključevati se v družbo vrstnikov / vključevati se v strokovna društva včlanjati se 2. postajati dejavno, čustveno povezan s kako skupnostjo: dobro se vključevati v razred, skupino // tvoriti s čim skladno celoto: naselje se lepo vključuje v pokrajino 3. začenjati sodelovati pri kaki dejavnosti: vključevati se v moderna gibanja / publ. mladi se vključujejo v industrijo se zaposlujejo v njej / vključevati se v pogovor ● vključevati se v promet pridruževati se vozečim vozilom na cesti vključujóč -a -e: poslušal jih je, vključujoč se kdaj pa kdaj tudi sam v pogovor ♪
  2.      vključítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vključiti: vključitev radijskega sprejemnika, štedilnika; stikalo za vključitev / vključitev v društvo, odbor / poskrbeti za vključitev bivših obsojencev v družbo / s tem je dosežena vključitev dvorca v pokrajino / vključitev nerazvitih držav v mednarodno trgovino ♪
  3.      vklopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vklopiti: vklopitev hladilnika; gumb, stikalo za vklopitev / vklopitev dodatnih motorjev ♪
  4.      vkomponírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine vkomponíran -a -o: spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran ♪
  5.      vkòp  vkópa m (ȍ ọ́) glagolnik od vkopati: pred vkopom drogov so teren dobro utrdili / čas, določen za vkop čete; ukaz za vkop ◊ grad. široko korito, izkopano v teren, navadno zaradi graditve prometne poti ♪
  6.      vkopáti  vkópljem tudi -ám dov., vkôplji vkopljíte tudi vkôpaj vkopájte; vkôpal (á ọ́, ȃ) dati, položiti kaj v izkopano jamo, vdolbino in zasuti: vkopati cevi, električne vode // dati, položiti spodnji del česa v izkopano jamo, vdolbino in zasuti, zlasti zaradi trdnejše namestitve: vkopati mejnike; vkopati drog dva metra globoko / sadike za nekaj časa vkopljemo ● ekspr. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube naredile; ekspr. vkopala je svoj obraz v dlani skrila vkopáti se 1. zaradi padca, teže prodreti v tla in se delno zakriti: sidro se je z enim krakom vkopalo v dno 2. voj. narediti, skopati strelske jarke in se namestiti vanje: vojaki so se vkopali; vkopati se do pasu / vkopati se v jarke, okope ◊ alp. narediti si zavetišče v snegu vkopán -a -o: močen veter je izruval vkopane drogove; vojaki, vkopani do pasu; obstati kakor vkopan negibno, togo ♪
  7.      vkopávati  -am nedov. (ȃ) dajati, polagati kaj v izkopano jamo, vdolbino in zasipati: vkopavati kanalizacijske cevi, električne vode // dajati, polagati spodnji del česa v izkopano jamo, vdolbino in zasipati, zlasti zaradi trdnejše namestitve: vkopavati kole v vinogradu; vkopavati stebre vkopávati se 1. zaradi padca, teže prodirati v tla in se delno zakrivati: pregrade so se vedno globlje vkopavale v tla 2. voj. delati, kopati strelske jarke in se nameščati vanje: na povelje so se začeli vojaki vkopavati ♪
  8.      vkorákanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkorakati: zmagovalce so ob vkorakanju na stadion navdušeno pozdravili ♪
  9.      vkorákati  -am dov. (ȃ) korakajoč priti v kaj: nastopajoči so vkorakali v dvorano / vkorakati na stadion ∙ ekspr. tuje čete so vkorakale v deželo jo zasedle ♪
  10.      vkováti  vkújem dov. (á ú) 1. s kovanjem pritrditi v kaj: vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje; pren., ekspr. njegov osorni glas ga je kar vkoval v tla // s kovanjem narediti v kaj: vkovati grb, podobo v kovanec // ekspr. z zelo močnim vplivom narediti, da kdo ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: s prestrogo vzgojo so vkovali vanj pokorščino in ponižnost / vojna leta so vkovala v ljudi strah in nezaupanje 2. nekdaj s kovanjem narediti, da kaj obdaja roke, noge koga, da se ne more svobodno gibati: vkovati obsojenca / vkovati komu roke in noge / vkovati upornike v okove / sužnje so vkovali na skupno verigo 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj tesno obdaja kaj, navadno kot ovira: reka je zamrznila in ladjo vkovala v led / huda zima je potok vkovala v led potok je zamrznil vkován -a -o: vkovani ujetniki; biti vkovan v okove, verige ♪
  11.      vkŕcati  -am dov. (r̄) spraviti koga s kopnega na ladjo: vkrcati potnike / vkrcati izletnike na ladjo; vkrcati brodolomce v rešilne čolne // publ. naložiti, natovoriti (na ladjo): vkrcati blago, tovor; topove so že vkrcali vkŕcati se stopiti, oditi s kopnega na ladjo: ko so se potniki vkrcali, je ladja odplula; vkrcati se v Kopru / skrivaj se vkrcati na ladjo / vkrcati se za Ameriko // stopiti, oditi v letalo: stevardesa počaka, da se potniki vkrcajo ● šalj. izletniki so se vkrcali na vlak so vstopili v vlak; šalj. vkrcala sta se v podstrešno sobico vselila vkŕcan -a -o: teža vkrcanega tovora; brodolomci so že vkrcani ♪
  12.      vkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcavati ujetnike, vojake / vkrcavati na ladjo // publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcavati vojaško opremo, orožje / vkrcavati vodo v čolne vkrcávati se stopati, odhajati s kopnega na ladjo: potniki se vkrcavajo // stopati, odhajati v letalo: stevardesa jih je pripeljala do letala in začeli so se vkrcavati ♪
  13.      vkrceválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. delavec, ki skrbi za nalaganje, natovarjanje blaga, tovora na ladjo: dogovor med ladjarji in vkrcevalci ♪
  14.      vkrceváti  -újem nedov. (á ȗ) spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcevati begunce // publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcevati tovor, žito na ladje vkrceváti se stopati, odhajati s kopnega na ladjo: izletniki so se vkrcevali v čolne // stopati, odhajati v letalo: potniki za zadnji polet se vkrcujejo ♪
  15.      vkúhati  -am dov. (ú ȗ) s kuhanjem konzervirati: vkuhati breskve, češnje, fižol; vkuhati sadje, zelenjavo za zimo vkúhan -a -o: postreči z vkuhanim sadjem ♪
  16.      vkuhávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkuhavati: vkuhavanje hrušk, sadja / kozarci za vkuhavanje ♪
  17.      vkuhávati  -am nedov. (ȃ) s kuhanjem konzervirati: vkuhavati breskve; vkuhavati sadje za zimo ♪
  18.      vkùp  prisl. (ȕ) skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se) / pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno ● pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  19.      vláčenje  -a s (á) glagolnik od vlačiti: vlačenje ladij / vlačenje hlodov iz gozda / vlačenje po policiji / vlačenje z različnimi branami ♪
  20.      vlačílec  -lca [lc in u̯c; tretji pomen u̯c] m (ȋ) 1. vozilo za vleko vozil brez lastnega pogona: vlačilcu se je med vožnjo odpel priklopnik; voznik vlačilca ♦ voj. vlačilec topa 2. navt. ladja za vleko, reševanje ladij: vlačilec je ladjo spravil v pristanišče; morski, rečni vlačilec; krmar vlačilca 3. kdor kaj vleče: vlačilci vozičkov v rudniku ♪
  21.      vlačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vlačenje ali vlečenje: vlačilni čoln; vlačilna vrv ◊ agr. vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; navt. vlačilna steza steza na rečnem bregu za vprego, ki vleče ladjo proti toku; rib. vlačilna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu ♪
  22.      vlačílka  -e ž (ȋ) rib. ribiška ladja, ki vleče vlačilno mrežo: vlačilka spušča mrežo v vodo ◊ teh. (vrv) vlačilka vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi; vlečna vrv ♪
  23.      vlačíti  in vláčiti -im nedov. (ȋ á) 1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče 2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode 3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal 4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi 5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi 6. nar. branati: orati in vlačiti ● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati vlačíti se in vláčiti se 1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh 2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca 3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil 4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini 5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači 6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami ♪
  24.      vlačúgica  -e ž (ú) ekspr. vlačuga: mlada vlačugica ♪
  25.      vlagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. delavec, ki vlaga: vlagalec sadja v zaboje 2. vlagatelj: vlagalec je dvignil svoj denar / vlagalec pritožbe ♪

   24.456 24.481 24.506 24.531 24.556 24.581 24.606 24.631 24.656 24.681  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA