Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (23.906-23.930)


  1.      uséči  uséčem dov., uséci usecíte; usékel usékla (ẹ́) star. usekati: usekel jo je v nogo / usekla ga je, kamor je padlo ♪
  2.      usèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju ♪
  3.      usédati se  -am se nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: sneg se je začel usedati; krma v silosu se je usedala; preorana zemlja se useda b) premikati se v smeri navzdol: gošča se je hitro usedala / glina se je usedala v plasteh / na pohištvo, po stenah se useda prah; snežinke se usedajo na veje; pren., ekspr. skrb se useda na njegova pleča 2. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in se spet usedali; usedati se na klop ob peči / nerodno se usedati za mizo // nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice so se usedale na veje ♪
  4.      usedlína  -e ž (í) 1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v tekočini: usedlina v skodelici se je posušila; odliti bistro tekočino z usedline; kavna usedlina; usedlina v vinu / krvna, sečna usedlina; pren. čustvene, duhovne, kulturnozgodovinske usedline; usedline mladostnih doživetij 2. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru: usedline se nabirajo, usedajo; ostanke živali so prekrile usedline; preiskovati usedline iz ledene dobe / jezerske, morske, rečne usedline; kemične, organogene usedline ♪
  5.      usèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usekati: usek s sekiro 2. utrjen, v skalo, hrib usekan prostor: cesta je speljana skozi useke in predore ◊ med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago ♪
  6.      usékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem 2. s sekanjem narediti: usekati prehod 3. star. odsekati: usekati vejo 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil / zobje so usekali v prazno 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli 7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj 8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo 9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno ● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila usékati se ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka // spopasti se: študenti so se usekali s policijo ● pog. usekati se pri štetju zmotiti se usékan -a -o 1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada ♪
  7.      usésti se  usédem se dov., stil. usèl se uséla se; nam. usést se in usèst se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže a) postati nižji, gostejši: sneg se je usedel; prekopana zemlja se je hitro usedla b) premakniti se v smeri navzdol: gošča se hitro usede / na pohištvo in stene se je usedel prah / pusti kavo, da se usede 2. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: usedi se in se odpočij; usesti se na stol, pod drevo; s težavo se usede // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela se je usedla na cvet 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: usesti se h klavirju, k večerji / usedel se je na prvi vlak odpeljal se je s prvim vlakom 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os prečke se mora usesti v ležaj; vijak se je dobro usedel ● žarg. besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada, zna; ekspr. usesti se na mehko pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; slabš. usesti se na posestvo prilastiti si ga, polastiti se ga; ekspr. usesti se komu na vrat, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. to doživetje se ji je usedlo v spomin si ga je zapomnila; ekspr. fant se ji je usedel v srce vzljubila ga je uséden -a -o: dvigniti usedeni prah; usedena zemlja ♪
  8.      usídranje  -a s (ȋ) glagolnik od usidrati: usidranje ladje / usidranje električnega droga / kmetovo usidranje na zemlji ♪
  9.      usídrati  -am dov. (ȋ) 1. pritrditi, privezati s sidrom: usidrati ladjo; usidrati se blizu obale, na sidrišču 2. grad. pritrditi, povezati s sidrom: usidrati oblogo usídrati se ekspr. trdno se namestiti kje: plezalec se je usidral na vrhu stene; usidral se je na drugem koncu mize / sovražne čete so se usidrale ob meji / ta načela so se hitro usidrala // ustvariti si trden položaj v kaki organizaciji, skupnosti: usidral se je na fakulteti, v odboru ● ekspr. slikar se je motivno usidral v domači zemlji izbira, uporablja domače motive usídran -a -o: ob bregu usidrana ladja; globoko usidrano sovraštvo ♪
  10.      usíhati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. postajati suh, brez vode: jezero usiha; v vročini so mlake začele usihati / zaradi suše studenci usihajo; pren., ekspr. energetski viri, zaloge usihajo // izginjati, zlasti zaradi suše: voda usiha 2. zaradi suše prenehavati rasti, odmirati: drevje, trava usiha 3. ekspr. izginjati, izgubljati se: z oddaljevanjem od potoka šum vode hitro usiha / njen ugled, vpliv usiha / obrt je v tistem času usihala // minevati, prenehavati: njena ljubezen usiha; samozavest ji vse bolj usiha / bolečina že usiha / družabno življenje v mestu je začelo usihati ● ekspr. počasi je usihal slabel, hiral; ekspr. število članov usiha se zmanjšuje ◊ med. koža, mišičje usiha se manjša zaradi manjšanja celic usihajóč -a -e: usihajoča voda; usihajoče upanje ♪
  11.      usípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede usípati se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo // zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej 2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji ● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali usipajóč -a -e: z vej usipajoči se sneg ♪
  12.      usípčen  -čna -o prid. (ȋ) star. sipek: usipčna zemlja ∙ star. usipčen krompir krompir, ki se rad razkuha ♪
  13.      usíriti  -im dov. (í ȋ) navadno v zvezi z mleko narediti, da se iz mleka izloči sirnina: usiriti ovčje mleko; mleko se noče usiriti usírjen -a -o: usirjeno mleko ♪
  14.      usírjati  -am nedov. (í) navadno v zvezi z mleko delati, da se iz mleka izloči sirnina: usirjati mleko; mleko se slabo usirja ♪
  15.      usklájati  -am nedov. (á) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno: usklajati delo; usklajati šolsko in domačo vzgojo / usklajati svoje želje s potrebami in zahtevami družbe ♪
  16.      usklajênost  in usklájenost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost usklajenega: usklajenost ponudbe in povpraševanja / usklajenost programov; medsebojna usklajenost igralskih vlog / usklajenost telesnih oblik skladnost ♪
  17.      usklajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno: usklajevati delo; usklajevati razvoj gospodarstva s potrebami družbe / usklajevati različne interese, programe / usklajevati cene ♪
  18.      uskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) 1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote: hajduki in uskoki / žumberški Uskoki 2. knjiž. kdor prestopi v drugo skupino, stranko: imeli so ga za uskoka ♪
  19.      uslóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena; mačka se je usločila; usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila strop uslóčiti se ekspr. pojaviti se v obliki loka: nad dolino se je usločila mavrica uslóčen -a -o: usločen vrat; stena je nekoliko usločena; elegantno usločen most ♪
  20.      uslúgar  -ja m (ȗ) slabš. kdor dela usluge zaradi koristi: taki uslugarji ne sprejemajo plačil v denarju ♪
  21.      uslúžbenec  -nca m (ȗ) 1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju 2. do 1965 kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci ♦ jur. državni uslužbenec do 1957 upravni in strokovni sodelavec državnih organov; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic ♪
  22.      uslúžbenski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uslužbence: doma je iz uslužbenske družine / uslužbenske plače; komisija za uslužbenske zadeve / dobil je uslužbensko mesto ♪
  23.      uslúžbiti se  -im se dov. (ū ȗ) knjiž. zaposliti se: uslužbiti se v rudniku ∙ knjiž., redko uslužbil se je vladi začel pretirano vdano delati zanjo uslúžben -a -o: uslužbena je v lekarni ♪
  24.      uslúžnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost uslužnega človeka: njegova uslužnost ji ugaja; s pretirano uslužnostjo ga je razvadila; velika uslužnost; uslužnost do nadrejenih / narediti kaj iz uslužnosti ♪
  25.      usmerítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od usmeriti: usmeritev svetlobnega curka / usmeritev v središče; usmeritev dela, igre / usmeritev gospodarstva na mednarodna tržišča, v izvoz 2. navadno s prilastkom kar vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini: pesnikova duhovna, filozofska usmeritev / miselna, slogovna usmeritev romana; idejna usmeritev pouka / gospodarska, politična usmeritev države 3. navadno s prilastkom področje kake dejavnosti: proizvodne usmeritve; uvesti nove študijske usmeritve / maturanti jezikoslovne, matematične, pedagoške usmeritve ♪

   23.781 23.806 23.831 23.856 23.881 23.906 23.931 23.956 23.981 24.006  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA