Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (22.131-22.155)


  1.      šaljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od šaljivec: znana šaljivka 2. knjiž. šala: med delom je bilo slišati mnogo šaljivk in petja 3. knjiž. pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: oče je rad pripovedoval šaljivke in povesti; šaljivke in zbadljivke ♪
  2.      šálter  -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
  3.      šalúpa  -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo ♪
  4.      šamán  -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana ♪
  5.      šamánstvo  -a s (ȃ) pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje: raziskovati šamanstvo ♪
  6.      šamoá  -ja m (ȃ) knjiž. irhovina: telovnik iz šamoaja; neskl. pril.: papir. šamoa papir gladek, tanek barvast papir ♪
  7.      šamotárna  -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
  8.      šampinjón  -a m (ọ̑) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone ♪
  9.      šampión  -a m (ọ̑) publ. 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto; prvak: postati šampion; kolesarski šampion; šampion v plavanju / svetovni šampion 2. navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: šampion znanja ♪
  10.      šampón  -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov ♪
  11.      šánce  šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu ♪
  12.      šánsa  -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
  13.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
  14.      šantáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
  15.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
  16.      šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo ♪
  17.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
  18.      šárast  -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo ♪
  19.      šáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju piha ◊ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju ♪
  20.      šarívec  -vca m (ȋ) lov. pes, ki išče divjad po gošči, grmovju: goniči, jamarji in šarivci ♪
  21.      šárka  -e ž (ȃ) žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki ♪
  22.      šarlatánstvo  -a s (ȃ) slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo ♪
  23.      šaržêr  -ja m (ȇ) žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja ♪
  24.      šasíja  -e ž (ȋ) teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila: zamenjati šasijo; številka šasije; šasija in karoserija ♪
  25.      šatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve ♪

   22.006 22.031 22.056 22.081 22.106 22.131 22.156 22.181 22.206 22.231  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA