Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (2.181-2.205)


  1.      vláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vlado: vladna palača; vladna ustanova / vladni ukrepi za oživitev gospodarske dejavnosti; vladna politika / vladna delegacija / publ.: vladna koalicija dve ali več strank, ki zastopajo skupne interese v vladi; vladna stranka stranka, ki sama ali z drugimi strankami nadzoruje izvršilno oblast ♪
  2.      vladíka  -e tudi -a m (í) 1. nekdaj, v črnogorskem okolju vladar, ki je hkrati predstojnik cerkvenoupravne enote svoje države: vladika je sklical posvetovanje na Cetinju / vladika Njegoš 2. vznes. škof: sprejem pri vladiki ♪
  3.      vladikovína  -e ž (í) vznes. škofija: sedež vladikovine ♪
  4.      vládin  -a -o prid. (ȃ) vladen: podpirati vladine odločitve ♪
  5.      vládinovec  -vca m (ȃ) zastar. pristaš vlade: kot vladinovec je govoril nemško ♪
  6.      vladohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki hlepi po vladanju: vladohlepen človek ♪
  7.      vladohlépnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki hlepi po vladanju: očitati komu vladohlepnost ♪
  8.      vladožêljen  -jna -o prid. (é ē) knjiž. željen vladanja: domišljav in vladoželjen človek ♪
  9.      vladožêljnost  -i ž (é) knjiž. lastnost človeka, željnega vladanja: storiti kaj iz vladoželjnosti ♪
  10.      vnučád  -i ž (ȃ) star. več vnukov, vnuki: veseliti se vnučadi ♪
  11.      vodográdben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo vodnih objektov: vodogradbena dela / vodogradbena ekipa ♪
  12.      vodopàd  -áda m (ȁ á) zastar. slap: bučanje vodopada ♪
  13.      vpàd  vpáda m (ȁ á) 1. množični prodor, vdor vojaških sil ene države v drugo: pripravljati vpad; braniti meje pred vpadi sovražnika / turški vpadi na slovensko ozemlje 2. fiz. pojav, da valovanje pri svojem širjenju zadene mejo med dvema območjema: vpad svetlobe ♪
  14.      vpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. množično prodirati, vdirati z vojaško silo v drugo državo: tuja plemena so vpadala in plenila obmejne pokrajine; vpadati na sosednja ozemlja 2. ekspr. nepričakovano, nenapovedano prihajati kam, navadno nezaželen: obiskovalci so ves dan vpadali v hišo / v glavo so mu vpadale nenavadne misli 3. fiz. pri svojem širjenju zadevati mejo med dvema območjema: žarki so poševno vpadali na lečo ● pog. vpadati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; pog. vpadati v hrbet napadati od zadaj; zahrbtno napadati vpadajóč -a -e: vpadajoči žarki; vpadajoča svetloba ♪
  15.      vpáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpad 3: vpadni žarek; vpadna svetloba / vpadni kot kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico; vpadna pravokotnica pravokotnica na mejo med območjema v vpadni točki; vpadna točka točka, v kateri valovanje zadene mejo med dvema območjema ◊ urb. vpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  16.      vpadíšče  -a s (í) geom. točka, v katero vpada (svetlobni) žarek ♪
  17.      vpadíščnica  -e ž (ȋ) fiz. vpadna pravokotnica ♪
  18.      vpadljív  -a -o prid. (ȋ í) raba narašča zelo opazen: vpadljiv vzorec blaga; vpadljive barve; imela je zelo vpadljivo obleko / vpadljiva ženska vpadljívo prisl.: vpadljivo se oblačiti, vesti ♪
  19.      vpadljívost  -i ž (í) raba narašča velika opaznost: vpadljivost obleke; vpadljivost vedenja ♪
  20.      vpádnica  -e ž (ȃ) 1. urb. cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi: pripeljati se do glavne vpadnice; razvoj naselij ob vpadnicah / mestne, prometne vpadnice 2. alp. umišljena navpična črta, ki poteka od vrha do vznožja stene: vpadnica je bila težko prehodna; vpadnica pobočja, stebra ♪
  21.      vpádnik  -a m (ȃ) 1. mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol: zgraditi glavni vpadnik; nesreča se je zgodila v vpadniku; vpadniki in nadkopi 2. ekspr. kdor nepričakovano, nenapovedano kam pride, navadno nezaželen: na sestanku je bilo tudi nekaj vpadnikov ♪
  22.      vsàd  vsáda m (ȁ á) usnj. jama, v kateri se kože, obtežene s kamni, strojijo s strojilom in strojilno juho ♪
  23.      vsadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vsaditi: vsaditev rastline / vsaditev umetnega zoba ♪
  24.      vsadíti  -ím dov., vsádil (ȋ í) 1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsaditi češnjo; vsaditi krompir; vsejati in vsaditi 2. dati, namestiti trdno, za trajno v kaj: vsaditi ključavnico v vrata; vsaditi nov zob v grablje / vsaditi preklo v zemljo 3. dati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsaditi kruh, potico / vsaditi v peč 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: znal je vsaditi ljubezen in poštenje v srca svojih otrok; vsaditi novo vizijo v človeka ◊ čeb. vsaditi roj dati roj v panj; med. vsaditi vnesti tujo, navadno umetno snov v telo vsadíti se ekspr. globlje, trajneje ustaliti se v čem, povezati se s čim: ideja, misel se mu je vsadila v glavo; ljubosumnost se ji je vsadila v srce ● ekspr. vsadila se mu je v dušo, srce trajno si jo je zapomnil; trajno jo je vzljubil; star. vsadi se v vsakega vtakne se, obregne se vsajèn -êna -o: vsajen kruh; krompir je vsajen; rezilo je vsajeno v ročaj ∙ ima globoko vsajene oči globoko ležeče, udrte ♪
  25.      vsèobvladujóč  tudi vsèobvladujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse obvladuje: vseobvladujoč človek; vseobvladujoča oblast / vseobvladujoča ljubezen, pamet / vseobvladujoča porabniška miselnost povsod prevladujoča ♪

   2.056 2.081 2.106 2.131 2.156 2.181 2.206 2.231 2.256 2.281  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA