Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (21.131-21.155)


  1.      sòzvók  -a m (ȍ-ọ̑) knjiž. ubrani, skladni glasovi, zvoki: sozvoki koračnice na cesti ♦ muz. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord ♪
  2.      sožítje  -a s (ȋ) skladni medsebojni odnosi: doseči sožitje med narodi; skrbeti za dobro sožitje v družini; zagotoviti kulturno sožitje stanovalcev / gospodarsko, politično sožitje; mednarodno sožitje / ekspr. sožitje različnih stilnih elementov v stavbi ♦ biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna ♪
  3.      spáček  -čka m (ȃ) 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček ∙ spački na portalih pošasti, spake 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev ♪
  4.      spáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost spačenega: spačenost obraza / izogibal se je ljudi zaradi svoje spačenosti; telesna spačenost / ekspr. moralna spačenost pokvarjenost, izprijenost ♪
  5.      spàh  spáha m (ȁ á) mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: premazati, zadelati spahe; med spahi se nabira umazanija; spahi okenskih okvirov; spahi med deskami, dogami // v prislovni rabi, v zvezi na spah izraža, da je kaj sestavljeno, povezano na tak način: polagati, stakniti deske na spah / prirezati letve na spah ◊ les. čelni, pravokotni, topi spah; spah na utor in pero ♪
  6.      spahníti  in spáhniti -em, tudi spáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) narediti, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: spahniti deske, doge; tramove so že spahnili ∙ ekspr. kolibo so na hitro spahnili naredili, postavili spáhnjen -a -o: spahnjene doge; deske so slabo spahnjene ♦ les. spahnjen na utor in pero ♪
  7.      spahníti se  in spáhniti se -em se, tudi spáhniti se -em se tudi izpahníti se in izpáhniti se -em se, tudi izpáhniti se -em se dov. (ȋ á; á ā) nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahnilo se mu je / spahnilo se mu je po kislem; prim. izpahniti ♪
  8.      spahováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: spahovati deske, doge / klej dobro spahuje les ♪
  9.      spahováti se  -újem se tudi izpahováti se -újem se nedov. (á ȗ) nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahuje se mu; po vinu se mu spahuje / iz želodca se mu spahuje; prim. izpahovati ♪
  10.      spájanje  -a s (ā) glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem ◊ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič ♪
  11.      spàk  spáka m (ȁ á) 1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza: pripovedovali so mu o spakih in vilah; gleda grdo kot spak; graščak je bil hudoben kot sam spak / vodni spak 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: najrajši bi ga našeškal, a je spak tako priliznjen, da tega ne moreš; pipa mi nagaja, ne morem prižgati tega spaka 3. ekspr. neprijetnosti, težave: s kolenom je spak, ne morem ga upogniti 4. ekspr., v medmetni rabi izraža a) začudenje, presenečenje: ti spak, saj ste res vi; glej ga spaka, zdaj je pa še slabše b) prepričanost o čem: ni spak, da ga ne bi našli c) jezo, nejevoljo nad kom: da bi ga spak; ti spak ti ● zebe me kot spak(a) zelo ♪
  12.      spakírati  -am dov. (ȋ) 1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo 2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čimprej ♪
  13.      spakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice ♪
  14.      spakljívka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko ♪
  15.      spakoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) spakuje: on je velik spakovalec ● ekspr., redko mikalo ga je gledališče in življenje spakovalcev igralcev, komedijantov ♪
  16.      spakováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn ♪
  17.      spálčiti  -im [u̯č] dov. (á ȃ) zastar. narediti, sestaviti, navadno slabo: spalčiti skrinjico / spalčiti obtožbo; tako zanič romana še ni nihče spalčil ♪
  18.      spálnik  -a m (ȃ) spalni vagon: voziti se v spalniku; vlak s spalniki; spalniki in ležalniki / za danes so vsi spalniki proti Beogradu razprodani ♪
  19.      spánec  -nca m (á) stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil; curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; predramiti se iz nemirnega spanca; boriti se s spancem; globok, rahel, trden spanec; ekspr. sladek spanec; spanec brez sanj spanje / imeti dober spanec ∙ knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  20.      spanjáč  -a m (á) nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču: njegov spanjač je bil brat / mladi sosed je dekletov spanjač ♪
  21.      spánje  -a s (á) 1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanje ga je okrepilo; zbudili so ga iz globokega, ekspr. sladkega spanja; ekspr. pogrezniti se, potoniti, utoniti v spanje zaspati; nemirno, rahlo, trdno spanje; nočno, popoldansko spanje; spanje brez sanj; noči brez spanja; prostor za spanje; potreba po spanju; meja med budnostjo in spanjem / govoriti, jokati v spanju / imeti dobro, mirno, slabo spanje / hipnotično spanje / šalj., kot vljudnostna fraza sedite, da nam ne odnesete spanja; pren. gozd se je prebudil iz spanja ∙ ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; knjiž., ekspr. spati nevzdramno, smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati ♦ med. letargično spanje 2. zool., v zvezi zimsko spanje dolgotrajno spanju podobno stanje nekaterih toplokrvnih živali pozimi, v katerem je presnavljanje zelo zmanjšano: zimsko spanje medveda, polha / spati zimsko spanje; pren. narava se je že zbudila iz zimskega spanja ♪
  22.      spánjščica  -e ž (ā) nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč: spanjščice že cvetijo ♪
  23.      spárica  -e ž (ȃ) nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica ♪
  24.      spáriti  -im dov. (á ȃ) 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode ∙ v sobi je sparjen zrak zatohel ♪
  25.      spáriti  -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ȋ í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila ♦ čeb. matica se spari 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival ♪

   21.006 21.031 21.056 21.081 21.106 21.131 21.156 21.181 21.206 21.231  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA