Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (2.051-2.075)


  1.      tamponáda  -e ž (ȃ) med. zapolnitev s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponada nosu, rane ♪
  2.      telefonáda  -e ž (ȃ) ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade ♪
  3.      telovádba  -e ž (ȃ) 1. telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: utrjevati telo s telovadbo; jutranja, vsakodnevna telovadba; telovadba na prostem / ortopedska, rekreacijska telovadba / hoditi k telovadbi; pren. miselna, računska telovadba ♦ šport. orodna telovadba; parterna ali talna telovadba 2. žarg., šol. telesna vzgoja: drugo uro imajo učenci telovadbo; učitelj telovadbe ● ekspr. da so priplezali na vrh gore, so morali pokazati pravo telovadbo spretnost ♪
  4.      telovádec  -dca m (ȃ) kdor goji telovadbo: nastop, tekmovanje telovadcev ♦ šport. orodni telovadec; telovadec na drogu, konju ♪
  5.      telováden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na telovadbo: telovadni program / telovadne vaje / telovadno društvo / telovadne copate; telovadne hlače navadno kratke hlače za telovadbo / telovadni nastop ♦ šport. telovadni mnogoboj; (telovadna) klop nizka klop za telovadne vaje, zlasti v sedenju, ležanju; telovadna vrsta telovadci, ki skupno nastopajo ali tekmujejo; telovadno orodje ♪
  6.      telovadíšče  -a s (í) kraj, prostor za telovadbo: urediti telovadišče; šolsko telovadišče / letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem ♪
  7.      telováditi  -im nedov. (á ȃ) 1. opravljati telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: vsako jutro telovadi / telovaditi z rokami // opravljati telesne vaje z namenom doseči, pokazati telesno sposobnost: telovadci že telovadijo ♦ šport. telovaditi na bradlji, krogih 2. gojiti telovadbo, ukvarjati se s telovadbo: že deset let telovadi; telovaditi v društvu Partizan ● ekspr. krovci telovadijo po strehi se spretno premikajo; ekspr. ta popevkar pred mikrofonom preveč telovadi maha z rokami, skače, se zvija ♪
  8.      telovádka  -e ž (ȃ) ženska oblika od telovadec: nastop najboljših telovadk; telovadci in telovadke ♪
  9.      telovádke  -vádk ž mn. (ȃ) žarg., šol. telovadne hlače: obleči telovadke ♪
  10.      telovádkinja  -e ž (ȃ) telovadka: nastop telovadkinj ♪
  11.      telovádnica  -e ž (ȃ) zaprt prostor za telovadbo: igrati tekmo v telovadnici; oprema za telovadnico / šolska telovadnica ♪
  12.      telovádski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na telovadce ali telovadbo: telovadska sposobnost / telovadski preskok ♪
  13.      tiráda  -e ž (ȃ) knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila: neprijetno je poslušati take tirade; besedilo je polno poučnih tirad ♦ gled. dolg, vznesen govor igralca v tragediji ali drami ♪
  14.      toreadór  -ja m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: postati toreador ♪
  15.      toreadórski  -a -o (ọ̑) pridevnik od toreador: toreadorska oblačila ♪
  16.      tornádo  -a m (ȃ) meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo: tornado je naredil veliko škode ♪
  17.      tózadéven  -vna -o prid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. ki se nanaša na določeno zadevo: sporočil mu je tozadevne podatke / ugotovili so, da tozadevni zakonski predpisi ne ustrezajo tózadévno prisl.: tozadevno mu ne zaupam ♪
  18.      tozadéven  -vna -o prid. (ẹ́) publ. tak, ta: v tozadevnih vprašanjih se obračajte na upravne delavce / tozadevne literature ni na razpolago ustrezne ♪
  19.      tradeskáncija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina s povešenimi ali pokončnimi kolenčastimi stebli in mesnatimi listi, Tradescantia: razmnoževati tradeskancije s potaknjenci ♪
  20.      tradeunion  -a [tréjdjúnjon] m (ẹ̑-ȗ) v angleškem okolju strokovna organizacija, ki skrbi za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev, sindikat: organizirati tradeunione; kongres tradeunionov ♪
  21.      tradeunioníst  -a [trejdjunjon-] m (ȋ) v angleškem okolju član tradeuniona, sindikalist: angleški tradeunionisti ♪
  22.      tradeunionízem  -zma [trejdjunjon-] m (ȋ) v nekaterih državah gibanje, ki si prizadeva za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev brez odprave kapitalizma ♪
  23.      tradícija  -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
  24.      tradícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na tradicijo: tradicijski duhovni svet; tradicijski vplivi / narediti kaj iz tradicijskega čuta ◊ jur. tradicijska listina listina, katere izročitev drugemu velja kot izročitev stvari same ♪
  25.      tradicionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik ♪

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA