Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (19.781-19.805)


  1.      róparstvo  -a s (ọ̑) dejavnost roparjev: obsojen je zaradi roparstva ♪
  2.      rópen  -pna -o prid. (ọ̑) zastar. roparski: ropna ladja ♪
  3.      ropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od ropotati: ropot strojev / ropot stolov ob vstajanju / ropot s posodo / ropot voza po kamnitem tlaku // močen, kratek glas, močni, kratki glasovi zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: povzročati, preprečevati ropot; s ceste se je slišal oglušujoč ropot; hrup in ropot / z ropotom pasti, se prevrniti ● žarg. prirediti ropot nekdaj študentovsko zabavo, ki traja pozno v noč in na kateri se zlasti veliko pije ♪
  4.      ropotáč  -a m (á) slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: težko poslušam tega ropotača ♪
  5.      ropotálo  -a s (á) slabš. 1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom ∙ žarg., muz. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala 2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo ♪
  6.      ropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati močne, kratke glasove a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale ∙ ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi // povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu ♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom 2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada 3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se // veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati ropotáje: vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila ropotajóč -a -e: ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača ♪
  7.      ropôtec  -tca m (ó) 1. redko raglja: vrteti ropotce // klopotec: ropotci v vinogradu 2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti ♪
  8.      ropotíja  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: odpeljati ropotijo na odpad; polomljeno pohištvo in druga ropotija; soba je polna stare ropotije; pren. pozabil sem že vso učenjaško ropotijo 2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: pobral je svojo ropotijo v nahrbtnik in odšel; stojnice s pisano ropotijo; zložila je šolsko ropotijo iz torbe // predmeti sploh: njena bahava ropotija v stanovanju ♪
  9.      ropotúlja  -e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja ♪
  10.      RO-Ró  neskl. pril. (ọ̑) navt., v zvezi RO-RO ladja ladja za prevoz natovorjenih motornih vozil: prepeljati tovor z RO-RO ladjo ♪
  11.      rôsa  -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze ● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež ◊ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana ♪
  12.      rôsen  stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno ♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati ∙ evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada ♪
  13.      rosíšče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča ♪
  14.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi ∙ ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči ♪
  15.      rôsnat  -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost ♪
  16.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina ♪
  17.      róstra  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij: govoriti z rostre ♪
  18.      roštáti  -ám tudi róštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) nar. ropotati: voz poskakuje in rošta / kdo rošta na podstrešju / kamenje rošta po skalah ropotajoč pada ♪
  19.      róštilj  -a m (ọ̑) žarg. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: zakuriti pod roštiljem / plinski roštilj ♪
  20.      rotacíjski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli ♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk ♪
  21.      rótaprínt  -a m (ọ̑-ȋ) tisk. ofsetni stroj za razmnoževanje odtisov manjših formatov v manjših nakladah: razmnožiti na rotaprintu ♪
  22.      rotênje  -a s (é) glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj / z rotenjem obvladati zle duhove ♪
  23.      rotírati  -am nedov. (ȋ) 1. knjiž. gibati se okoli osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti ♦ astr. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti 2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotirati vodilne kadre rotirajóč -a -e: kosmatiti usnje na rotirajočem valju rotíran -a -o: ne ve, ali bo rotiran ♪
  24.      rotíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati rotíti se 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo ♪
  25.      rotúnda  -e ž (ȗ) arhit. okrogla stavba, navadno pokrita s kupolo: krstilnica v obliki rotunde ♪

   19.656 19.681 19.706 19.731 19.756 19.781 19.806 19.831 19.856 19.881  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA