Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
AD (1.976-2.000)
- sladostrástje -a s (ȃ) knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju ♪
- sladostrástnež -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež ♪
- sladostrástnica -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica ♪
- sladostrástnik -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce ♪
- služinčád -i ž (ȃ) v nekaterih deželah služabniki: služinčad stanuje v stranskem krilu poslopja; gospodar je izplačal, nadzoroval služinčad ♪
- smrád -ú in -a m, mn. smradóvi tudi smrádi (ȃ) neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek ♪
- smráden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica ♪
- smradíti -ím nedov., smrajèn (ȋ í) povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: dolino je smradil dim ♪
- smradljív -a -o prid. (ȋ í) ki oddaja, daje smrad: smradljiva gnojnica; živeli so v nizkih, smradljivih kolibah / smradljiv zrak se je širil po trgu ♪
- smradljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe ♪
- smradljívka -e ž (ȋ) zastar. vžigalica: prižgati s smradljivko ♪
- smrádnica -e ž (ȃ) zool. žleza nekaterih živali, ki izloča smrdljivo snov ♪
- smradúh -a m (ū) slabš. kdor smrdi: nočem sedeti s tem smraduhom ♪
- sògradítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom graditelj česa: iskal je sograditelja za počitniško hišico / ekspr. sograditelj evropske kulture ♪
- soskládje -a s (ȃ) knjiž., redko skladje: noge, roke in telo so bili pri njej v lepem soskladju / soskladje med življenjem in idejami oseb skladnost ♪
- sòvládanje -a s (ȍ-ā) glagolnik od sovladati: odpovedati se sovladanju / složno sovladanje strank ♪
- sòvladár -ja m (ȍ-á) kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja ♪
- sòvladaríca -e ž (ȍ-í) ženska oblika od sovladar: priznati svojo sestro za sovladarico ♪
- sòvládati -am nedov. (ȍ-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega ♪
- sovládje -a s (ȃ) skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke ♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij ♪
- sovpàd -áda m (ȁ á) glagolnik od sovpasti: slučajen sovpad neugodnih okoliščin / časovni sovpad dveh literarnih tokov ♪
- sovpádanje -a s (ā) glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe ♪
- sovpádati -am nedov. (ā ȃ) 1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan // publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek 2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajo ● publ. ta ustanova
delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enake ◊ geom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne ♪
- sovpádnost -i ž (ā) publ. istočasnost, sočasnost: pretresljiva sovpadnost obeh dogodkov / časovna sovpadnost ● publ. sovpadnost poletne vročine s sušo povezanost ♪
- spádati -am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za
kongres / tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev ● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta
stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu ♪
1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076