Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
AD (1.856-1.880) ![](arw_left.gif)
- serenáda -e ž (ȃ) 1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado 2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade 3. muz. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na prostem: napisati, zaigrati serenado / serenada za godala ♪
- serenáden -dna -o prid. (ȃ) knjiž., navadno v zvezi serenadni koncert večerna glasbena prireditev na prostem: udeležiti se serenadnega koncerta ♪
- sestrádanec -nca [sǝs in ses] m (á) ekspr. sestradan človek: sestradanci so se le s težavo premikali; jedel je kot sestradanec ♪
- sestrádanka -e [sǝs in ses] ž (á) ekspr. sestradana ženska: sestradanke iz taborišča ♪
- sestrádanost -i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost ♪
- sestrádati -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestrádan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen ♪
- shladíti -ím dov., shládil (ȋ í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje shladíti se 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč ♪
- sinjebrádec -dca m (ȃ) knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca ♪
- siročád -i ž (ȃ) ekspr., redko več sirot, sirote: skrbeti za siročad ♪
- sivobrád in sivobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sivo brado: star sivobrad mož ♪
- sivobrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima sivo brado: njen mož je šestdesetleten sivobradec ♪
- skadénca -e ž (ẹ̑) fin. rok za plačilo obveznosti, zapadlost: trimesečna skadenca ♪
- skaditi ipd. gl. izkaditi ipd. ♪
- skadrírati -am dov. (ȋ) film. določiti obliko, vsebino, število kadrov: skadrirati sceno / skadrirati film ♪
- sklàd skláda m (ȁ á) 1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov 2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi 3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo
iz Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada 4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva 5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom // v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z
zakoni ● publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost ◊ agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti
za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; jur. premoženjski sklad; papir. sklad približno 1.000 kg papirja; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine ♪
- skladáč -a m (á) kdor sklada (predmete, stvari): skladač opeke ♪
- skladálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor sklada (predmete, stvari): skladalec lesa ♪
- skládalnica tudi skladálnica -e [u̯n, druga oblika tudi ln] ž (á; ȃ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv ♪
- skládanec -nca m (ā) nav. mn., knjiž. oblat, vafel: peči skladance / jesti skladance ♪
- skládanica -e ž (á) skladovnica: skladanica desk, knjig / zložiti drva v skladanico / pojesti cele skladanice slaščic ♪
- skládanje -a s (ȃ) glagolnik od skladati: skladanje desk / skladanje snopov v kopice / ukvarja se s skladanjem in dirigiranjem / skladanje pesmi / skladanje z okolico ♪
- skládast -a -o prid. (á) ki je iz skladov: skladast led ♪
- skladátelj -a m (ȃ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe ♪
- skladateljevánje -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
- skladáteljica -e ž (ȃ) ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka ♪
1.731 1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906 1.931 1.956