Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (18.456-18.480)



  1.      prótiigrálec  -lca [c] m (ọ̑-) ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmecgled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist
  2.      prótikomunízem  -zma m (ọ̑-) nazor, ki je proti komunizmu: napadal je njegov protikomunizem
  3.      prótikrálj  -a m (ọ̑-á) kralj, ki je izvoljen, postavljen proti še vladajočemu kralju: spopadi s protikraljem
  4.      protín  -a m () med. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline: muči ga protin; imeti protin; napad protina
  5.      protínski  -a -o prid. () nanašajoč se na protin: protinski napad / protinska bolezen
  6.      prótioklépen  -pna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti oklepnim vozilom: protioklepno orožje / protioklepna brigada / protioklepna obramba
  7.      protipisár  -ja m (á) zgod. pisarniški uradnik, navadno s kontrolno funkcijo: bil je grajski protipisar
  8.      prótipól  -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom pol v odnosu do nasprotnega pola: vrednostni protipol; duhovnost je protipol nagona, nagonu / ekspr. bil je pravi protipol očeta
  9.      prótipotrésen  -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki naj prepreči, omili učinke potresa: protipotresna gradnja / protipotresni gradbeni predpisi
  10.      prótiprášen  -šna -o prid. (ọ̑-ā) ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest
  11.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  12.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  13.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja
  14.      prótisvetlôben  -bna -o prid. (ọ̑ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja
  15.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke
  16.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles
  17.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
  18.      prótitorpéden  -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja
  19.      prótiustáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti
  20.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom
  21.      prótivéter  -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo
  22.      protívje  -a s () zastar. nasprotje: premagati vsa protivja; protivje med mladimi in starimi
  23.      prótizráčen  -čna -o prid. (ọ̑ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe
  24.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
  25.      protokolácíja  -e ž (á) star. (uradni) zapis, vpis: zaradi dvoma o pravilni protokolaciji je sodišče sodbo razveljavilo

   18.331 18.356 18.381 18.406 18.431 18.456 18.481 18.506 18.531 18.556  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA