Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (18.381-18.405)



  1.      projicírati  -am nedov. in dov. () 1. geom. s projicirnimi žarki skozi točke tvorbe presekati projekcijsko ploskev: projicirati kvadrat, piramido, premico; projicirati na krivo, ravno ploskev 2. z optično pripravo prenašati sliko na (projekcijsko) platno, steno: projicirati diapozitive, fotografije / projicirati celovečerni film 3. psih. podzavestno prenašati kaj iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: projicirati neuresničene ambicije v sina; projicirati svoje želje v igro, sliko / nanjo projicira lastnosti, ki jih sam nima 4. publ. prenašati, prikazovati: projicirati na oder zapleten človeški lik / pisatelj je projiciral zgodovinski dogodek v živalski svet / projicirati svoja doživetja na papir zapisati projicíran -a -o: projicirana piramida; slika, projicirana na steno
  2.      prokurátor  -ja m () 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
  3.      prokuratúra  -e ž () jur., v zvezah: državna prokuratura do 1929 državni organ za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj; finančna prokuratura do 1928 državni organ, ki zastopa premoženjske zadeve države
  4.      proletárec  -rca m () 1. v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec
  5.      proletárski  -a -o prid. () nanašajoč se na proletarce: internacionala je mednarodna proletarska himna; proletarska solidarnost, zavest; proletarsko gibanje / proletarska država, revolucija / proletarski internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel / med narodnoosvobodilnim bojem borci prve proletarske brigade / stanoval je v proletarski četrti mesta
  6.      prolétkúlt  -a m (ẹ̑-) kratica kulturno-prosvetna dejavnost v Sovjetski zvezi po prvi svetovni vojni, ki odklanja tradicionalno umetnost in zahteva posebno kulturo za proletarce: zagovorniki proletkulta
  7.      prolongácija  -e ž (á) 1. jur. podaljšanje: prolongacija pogodbe 2. fin. izdaja nove menice namesto zapadle: prolongacija menice
  8.      prolongírati  -am dov. in nedov. () 1. jur. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov 2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico prolongíran -a -o: rok odplačevanja je prolongiran; prolongirana menica
  9.      promemórija  -e ž (ọ́) knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo // polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija
  10.      promèt  -éta m ( ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti joavt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga
  11.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj
  12.      prométij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Pm: pridobivanje prometija
  13.      prométnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica
  14.      pronicljív  -a -o prid. ( í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti
  15.      proníkati  -am nedov. ( ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
  16.      pronikávost  -i ž (á) knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti
  17.      pronikljív  -a -o prid. ( í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani pronikljívo prisl.: pronikljivo ga je pogledal
  18.      propagánda  -e ž () 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelkaekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
  19.      propagandístka  -e ž () ženska oblika od propagandist: bila je prizadevna propagandistka naprednih nazorov / zaposlena je kot propagandistka
  20.      propagíranje  -a s () glagolnik od propagirati: propagiranje nove politike; publ. boriti se proti propagiranju uporabe sile / niso nasedli sovražnemu propagiranju / propagiranje novih izdelkov v časopisu, po radiu
  21.      propagírati  -am nedov. () 1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati marksistične, revolucionarne ideje / propagirati za osvobodilno fronto agitirati / propagirati moderne načine kmetovanja 2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: sovražniki spet propagirajo 3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke; v časopisih propagirajo potovanja po Evropi propagíran -a -o: propagirani izdelek; zavračati propagirane ideje
  22.      propálica  -e ž () slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica
  23.      propálost  -i ž (á) nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost
  24.      propást  -i ž () knjiž. propad, uničenje: grozi jim propast / ekspr.: drveti v propast; biti na robu propasti / moralna propast
  25.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek

   18.256 18.281 18.306 18.331 18.356 18.381 18.406 18.431 18.456 18.481  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA