Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.781-1.805)


  1.      robinzonáda  -e ž (ȃ) literarno delo iz življenja daleč od civilizacije živečih ljudi, zlasti brodolomcev: brati robinzonade ● ekspr. pripovedoval je o svoji robinzonadi svojem življenju daleč od civilizacije; publ. utopičnost robinzonade izoliranega individualnega gospodarjenja ♪
  2.      rokáda  -e ž (ȃ) 1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega: narediti, preprečiti rokado; cilj rokade / dolga ali velika na damino stran, kratka ali mala rokada na kraljevo stran 2. publ. menjava, zamenjava: v tem nogometnem moštvu so rokade pogoste; politične rokade ♪
  3.      rokáden  -dna -o prid. (ȃ) šah., v zvezah: rokadni napad napad na rokadno pozicijo; rokadna pozicija pozicija kralja in trdnjave po rokadi ♪
  4.      roláda  -e ž (ȃ) pog. rulada: postreči z rolado ♪
  5.      romadúr  -ja m (ū) gastr. mehki sir v obliki manjšega kvadra, ostrega okusa in vonja: limburški sir in romadur ♪
  6.      rošáda  -e ž (ȃ) 1. šah. rokada: narediti rošado 2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja ♪
  7.      ruláda  -e ž (ȃ) 1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro 2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado ♪
  8.      rusobrád  in rusobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. rdečebrad: rusobrad moški ♪
  9.      rusobrádec  -dca m (ȃ) knjiž. rdečebradec: plečat rusobradec ♪
  10.      sád  -ú m, prvi pomen stil. sád -a (ȃ) 1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki 2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledica ● ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke partizanom zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna ♪
  11.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga ♪
  12.      sádež  -a m (ȃ) užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje ◊ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo ♪
  13.      sádežen  -žna -o (ȃ) pridevnik od sadež: sadežna lupina ♪
  14.      sadíka  -e ž (í) mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto: sadike so odgnale, se prijele; gojiti sadike v toplih gredah; osuti, posaditi sadike; zavarovanje sadik / drevesne sadike; ribezove, trtne sadike; zeljne sadike; sadika paradižnika; pren. žlahtne kulturne sadike ♪
  15.      sadílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor sadi: sadilci oljk, trt ♪
  16.      sadílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sajenje: delati luknje s sadilnim klinom; sadilni stroj / kopati sadilne jame za drevesa ♪
  17.      sadílnik  -a m (ȋ) agr. priprava za sajenje rastlin: saditi s sadilnikom / traktorski sadilnik; sadilnik za krompir ♪
  18.      sadíst  -a m (ȋ) psiht. kdor doživlja (spolni) užitek, kadar muči, ponižuje koga: je velik sadist; sadist in masohist / erotični sadisti ♪
  19.      sadístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sadizem: sadističen užitek; sadistično nagnjenje; imel je sadistično veselje mučiti jetnike / sadistični umor sadístično prisl.: sadistično ubijati ♪
  20.      sadístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od sadist: bila je sadistka ♪
  21.      sadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od saditi: saditev krompirja / jesenska, spomladanska saditev; saditev v vrste ♪
  22.      sadíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: saditi drevesa; saditi koruzo, krompir; sejati in saditi / saditi v vrste ♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko 2. ekspr., v zvezi rožice saditi govoriti vzneseno, lepo ali priliznjeno, sladko: rožic ji ne sadi, vendar se razumeta; govori, kakor bi rožice sadil sajèn -êna -o: nagosto sajena koruza ♪
  23.      sadítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja ♪
  24.      sadízem  -zma m (ȋ) psiht. doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar muči, ponižuje koga: biti nagnjen k sadizmu; sadizem in masohizem // knjiž., s prilastkom naslada ob tuji bolečini: moralni sadizem / umor iz sadizma ♪
  25.      sadjár  -ja m (á) kdor se ukvarja s sadjarstvom: sadjar in vrtnar ♪

   1.656 1.681 1.706 1.731 1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA