Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (176-200)

176.      bradavíčavost  -i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic ♪
177.      bradavíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
178.      bradavíčica  -e ž (í) manjšalnica od bradavica: roke, posejane z bradavičicami ♪
179.      bradavíčka  -e ž (í) manjšalnica od bradavica: nad obrvjo ima bradavičko ♪
180.      bradavíčnat  -a -o prid. (ȋ) redko poln bradavic; bradavičast: bradavičnata koža ♪
181.      bradavíčnik  -a m (ȋ) nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik: sok bradavičnika ♪
182.      brádelj  -dlja m (á) kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj ♪
183.      brádeljnica  -e [dǝl] ž (ȃ) šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici ♪
184.      bráden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine ♪
185.      brádica  -e ž (á) manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica ♪
186.      bradikardíja  -e ž (ȋ) med. pojav, da srce utripne v minuti manjkrat, kot je normalno ♪
187.      bradína  -e ž (í) redko meso pod vratom prašiča: debela bradina ♪
188.      brádlja ¹ -e ž (ȃ) šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge ♪
189.      brádlja ² -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja ♪
190.      bradníca  -e ž (í) star. helebarda: oboroženi so bili s sulicami in bradnicami ♪
191.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata ♪
192.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku ♪
193.      brádva  -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve ♪
194.      brakáda  -e ž (ȃ) lov. skupen lov z braki: iti na brakado; brakada na zajce ♪
195.      brakádar  -ja m (ȃ) lov. lovec, ki se udeleži brakade ♪
196.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela ♪
197.      brezmádežen  -žna -o prid. (ȃ) 1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha 2. knjiž., redko zelo čist: brezmadežna polt brezmádežno prisl.: hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.: rel. Brezmadežna Kristusova mati ♪
198.      brezmádežnost  -i ž (ȃ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme ♪
199.      breznadéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko brezupen: breznadejna ljubezen / breznadejna trpkost ♪
200.      breznadéjnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., redko brezup: v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276