Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.651-1.675)



  1.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljikafiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen
  2.      rádioaktívnost  -i ž (ā-) lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost ♦ kem. radioaktivnost elementov
  3.      rádioamatêr  -ja m (ā-) kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev
  4.      rádioamatêrski  -a -o prid. (ā-) nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje
  5.      rádioamatêrstvo  -a s (ā-) dejavnost radioamaterjev: veseli ga radioamaterstvo
  6.      rádioaparát  -a m (ā-) radijski aparat: popraviti radioaparat; tovarna radioaparatov / tranzistorski radioaparat
  7.      rádioastronomíja  -e ž (ā-) astr. radijska astronomija: razvoj radioastronomije
  8.      rádioastronómski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radioastronomijo: radioastronomsko opazovanje / radioastronomski observatorij
  9.      rádiobiologíja  -e ž (ā-) biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije
  10.      rádiodifúzen  -zna -o prid. (ā-) nanašajoč se na radiodifuzijo: radiodifuzni oddajnik; zakon o radiodifuznih postajah / radiodifuzni program; radiodifuzna oddaja
  11.      rádiodifuzíja  -e ž (ā-) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija
  12.      radiofoníja  -e ž () teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo
  13.      radiofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiofonijo: radiofonska zveza z ladjo / radiofonski oddajnik / radiofonska oblika drame
  14.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo
  15.      radiografíja  -e ž () med. rentgensko slikanje: radiografija pljuč ♦ teh. z radiografijo odkrivati napake pri varjenju stikov
  16.      radiográm  -a m () ptt radiotelegram: poslati, prejeti radiogram; kablogram in radiogram
  17.      rádioindustríja  -e ž (ā-) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije
  18.      rádioizotóp  -a m (ā-ọ̑) fiz. radioaktivni izotop: pridobivanje radioizotopov
  19.      rádiokasétnik  -a m (ā-ẹ̑) radiokasetofon: poslušati glasbo z radiokasetnika
  20.      rádiokasetofón  -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon
  21.      rádiokómpas  in rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-) teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas
  22.      radiolárij  -a m (á) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere
  23.      radiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za radiologijo: kongres jugoslovanskih radiologov
  24.      radiologíja  -e ž () veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo
  25.      rádiolokácija  -e ž (ā-á) teh. določanje kraja, lege česa s pomočjo radijskih valov: radiolokacija z radarjem, radiogoniometrom

   1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA