Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (14.631-14.655)


  1.      páličar  -ja m (á) 1. nekdaj vojak, oborožen s palico: pogumen paličar 2. nar. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: paličarja letos nismo sadili ♪
  2.      páličen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na palico: palični material / palične sponke za papir ♦ elektr. palični izolator izolator, izdelan iz enega kosa, za visoke napetosti; grad. palični nosilec nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; strojn. palični mlin mlin na palice; teh. palično jeklo, železo jeklo, železo v obliki palic; palično šestilo šestilo, ki se rabi za risanje večjih krogov ♪
  3.      páličje  -a s (á) grad. nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike ♪
  4.      palír  -ja m (í) žarg. delovodja: oče je bil palir / palir pri gradnji železnice ♪
  5.      palíti  in páliti -im, in páliti -im nedov. (ȋ á; á) star. žgati: sonce pali vedno močneje / njen pogled ga pali / paliti vejevje sežigati / vso noč so palili luč ● star. paliti toporišče nad plamenom obžigati; star. z mušketo je palil na razbojnike streljal palíti se in páliti se, in páliti se žgati se, smoditi se: meso se že pali palèč -éča -e: paleč ogenj; paleč pogled páljen -a -o: paljen les ♦ gastr. paljeno testo testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi ♪
  6.      pálma  -e ž (ȃ) 1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme; visoke, vitke palme; šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi ∙ figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru 2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal 3. nar. vzhodno topol: iznad hiš so se dvigale palme ◊ bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu ♪
  7.      palméten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na palmeto: palmetni motiv, okras / palmetna krošnja / palmetna vzgoja sadnega in okrasnega drevja ♪
  8.      pálmovec  -vca m (ȃ) knjiž. palma: nasadi palmovcev in evkaliptov ♪
  9.      palúba  in páluba -e ž (ȗ; ā) krov: iz kabine sta odšla na palubo; ograja palube / ladijska paluba / glavna paluba; spodnja paluba; vodja palube ♪
  10.      pámet  -i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno ● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ♪
  11.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel ♪
  12.      pámetiti  -im nedov. (á ā) star. spominjati se, pomniti: njegove navade še pametim / delal je v tej hiši, odkar pametim že zelo dolgo ♪
  13.      pán  -a m (ȃ) v nekaterih slovanskih deželah gospod: iz sobe je stopil mlad pan / pan doktor // v poljskem okolju plemič, fevdalec: pani in šlahčiči ♪
  14.      pánama  -a m, tudi neskl. (ȃ) 1. tkanina, navadno za vezene bluze, moške srajce: bluza iz belega panama / bombažni, volneni panama 2. slamnik iz zelo tankih rastlinskih vlaken: v predsobi je odložil panama in palico; neskl. pril.: panama slamnik; panama tkanina ♦ tekst. vezava panama vezava, pri kateri se vežeta vsaj po dve podolžni in dve prečni niti ♪
  15.      pánamski  -a -o prid. (ȃ) navadno v zvezi panamski slamnik panama (slamnik): na glavi je imel panamski slamnik ♪
  16.      pánati  -am dov. in nedov. (ȃ) nižje pog. ukrotiti, obvladati: tega človeka bo težko panati / panala ga je s svojim mirnim glasom ∙ zastar. panati bolezen zagovoriti ♪
  17.      pancéta  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno navadno na zraku presušena trebušna slanina s plastmi mesa: jesti, narezati panceto ♦ gastr. kraška panceta ♪
  18.      pánda  -e tudi -a m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki panda medved tibetanskih džungel, ki se hrani z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: rjovenje pande; neskl. pril.: medved panda ♪
  19.      pandemíja  -e ž (ȋ) med. epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin: pandemija gripe, kolere; pren., knjiž. svet je pretresen zaradi pandemije mladih narkomanov ♪
  20.      pandúr  -ja m (ū) v hrvaškem in madžarskem okolju, nekdaj stražnik, birič: pandurji so množico surovo odganjali od vhodnih vrat / mestni pandur; pren., knjiž. Bleiweis in njegovi pandurji // vojak: vojvodovi pandurji ♪
  21.      panél  -a m (ẹ̑) 1. žarg. panelna plošča: sestaviti kaj iz panelov / prostor so predelili s paneli 2. arhit. uokvirjena plošča v stropni, stenski leseni oblogi ali v vratih: paneli z ornamenti 3. publ. posvetovanje načrtno izbrane skupine oseb o delovnih, raziskovalnih načrtih: organizirati panel; sodelovati na panelu; neskl. pril.: v panel diskusiji so sodelovali pomembni glasbeni delavci; panel plošča ♦ grad. panel gradnja panelna gradnja ♪
  22.      panélen  -lna -o prid. (ẹ̑) les., navadno v zvezi panelna plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem: proizvodnja panelnih plošč; panelne in iverne plošče ● publ. panelna diskusija, razprava diskusija, razprava o določenem vprašanju, problemu ◊ grad. panelna gradnja gradnja, pri kateri so nosilni zidovi iz montažnih ploščatih elementov ♪
  23.      pánéšplja  -e ž (ȃ-ẹ̑) vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešplje / navadna panešplja ♪
  24.      páničar  -ja m (á) nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo: paničarji širijo vznemirljive novice; obračunati z nergači in paničarji // kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna: ne bodi tak paničar; paničarji niso mogli biti partizanski kurirji ♪
  25.      pánika  -e ž (á) nenaden, velik strah, ki zajame navadno večje število ljudi in povzroči zmedo, nerazsodno ravnanje: vojake je zajela panika; zgrabila me je panika; nalesti se panike; premagati paniko / izzvati, stopnjevati paniko; širiti paniko med ljudmi // nav. ekspr. zmeda, nered: nastala je splošna panika; v paniki se je izgubil / bežati v popolni paniki ∙ pog. ne delaj, ne zganjaj panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪

   14.506 14.531 14.556 14.581 14.606 14.631 14.656 14.681 14.706 14.731  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA